[SlovLit] 38. Vilenica -- Polisemija, homonimija in konverzija v slovaropisju -- Ai laghi, Jezero, zum Seen

[Miran Hladnik]

https://mailchi.mp/41e638257932/38-vilenica-novinarska-konferenca --
novinarska konferenca 7. junija ob 11. uri na Vrtu Lili Novy (vrt
Društva slovenskih pisateljev) ob 38. Vilenici, ki bo med 4. in 9.
septembrom 2023. Na novinarski konferenci bodo sodelovali Dušan Merc,
predsednik DSP, dr. Aljoša Harlamov, predsednik žirije  za Vilenico,
dr. Jutka Rudaš, članica žirije za Vilenico, avtorica utemeljitve za
nagrajenca, dr. Vita Žerjal Pavlin, avtorica utemeljitve za slovensko
avtorico v središču, dr. Amalija Maček, članica žirije za Vilenico,
slovenska sourednica Antologije sodobne književnosti Avstrije in
Nemčije, dr. Blaž Zabel, predsednik Slovenskega društva za primerjalno
književnost.

===

From: Alenka Porenta <alenka.porenta na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 1 Jun 2023 18:00:25 +0200
Subject: Polisemija, homonimija in konverzija v razlagalnem
zgodovinskem slovaropisju

V okviru doktorskega študijskega programa na Podiplomski šoli ZRC SAZU
(Primerjalni študij idej in kultur; Leksikologija, leksikografija,
slovničarstvo) vas vabimo na javno predavanje, ki ga bo na
jezikoslovnem modulu imela doc. dr. Andreja Legan Ravnikar:
Polisemija, homonimija in konverzija v razlagalnem zgodovinskem
slovaropisju.

Polisemija (večpomenskost) označuje pomensko razmerje znotraj leksema,
ki ima dva ali več med seboj povezanih pomenov, nastalih po
pomenotvornih postopkih. Homonimijo (enakoizraznost) pojmujem kot
izrazno razmerje med dvema leksemoma z enako izrazno podobo
(homografa), toda povsem nepovezanima pomenoma, kadar pripadata isti
besedni vrsti, istemu idiomu in se pojavljata v istem časovnem
obdobju. Kot rezultat konverzije nastajajo homografi, toda konverzni
leksemi pripadajo dvema ali več različnim besednim vrstam in ohranjajo
medsebojno pomensko povezanost. V predavanju bo poudarek na
leksikoloških kriterijih za razločevanje večpomenskosti od homonimije
in konverzije od homonimije ter na leksikografskih dilemah, ki se
pojavljajo pri njihovem slovarskem prikazu v razlagalnem zgodovinskem
Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (SSKJ16 (A-D), 2021
in eSSKJ16, 2022).

Predavanje bo v ponedeljek, 5. junija 2023, ob 16. uri, v sejni sobi
ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Višja znanstvena sodelavka doc. dr. Andreja Legan Ravnikar je vodja
Sekcije za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski
jezik Frana Ramovša. Je soavtorica, koordinatorica in glavna urednica
nastajajočega zgodovinskega razlagalnega Slovarja slovenskega
knjižnega jezika 16. stoletja, katerega prvi zvezek (A–D, 2021, 753
str.) je bil s strani ARRS uvrščen v izbor najvidnejših znanstvenih
dosežkov in prejel naziv Odlični v znanosti 2022. Kot raziskovalka
(knjižne) slovenščine od 16. do konca 19. stoletja je pripravila dve
znanstveni monografiji (eno v soavtorstvu) in je avtorica mnogih
znanstvenih člankov in poglavij s področij zgodovinskega besedoslovja,
pomenoslovja in besedotvorja, zgodovinskega slovaropisja in
terminologije. Je urednica inštitutske knjižne zbirke Linguistica et
philologica in docentka za jezikoslovje na Podiplomski šoli ZRC SAZU.

Alenka Porenta

===

https://slov.si/mh/galerije/galeri482/index.html -- Ai laghi, Jezero,
zum Seen (slike). -- miran