[SlovLit] Samo en cvet -- Podnebna fikcija -- Kosobrin

[Miran Hladnik]

https://slov.si/mh/galerije/galeri477/index.html -- Samo en cvet
(fotografije) s komentarjem
(https://sl.wikiversity.org/wiki/Komentarji_k_fotografijam#Stran_477_Samo_en_cvet%2C_5._februarja_2023).
-- miran

===

https://stanford.zoom.us/j/96943452057?pwd=TDU1VFo4eDVhZDN5VjQzMU9odW5RQT09
-- predstavitev projekta o podnebni fikciji (angl. "cli-fi") v
stanfordskem Literarnem laboratoriju v ponedeljek  6. 2. 3023,
10:00-12:00 po pacifiškem času (Truth in Fiction: Scientific Facts and
Truth in Fiction). Podnebna fikcija
(https://en.wikipedia.org/wiki/Climate_fiction ; slovenskega gesla na
to temo še ni) je lahko prepričljivejša od znanosti pri prepričevanju
skeptikov o nujnosti ukrepanja.

===

Od: Miran Hladnik <hladnikmiran na gmail.com>
Date: V sob., 4. feb. 2023 ob 14:24
Subject: Re: Kosobrin
To: Marko Snoj <marko.snoj na zrc-sazu.si>

Marko, živijo. […] Glede na rabo predpone koso- pri Pleteršniku
sklepam, da je Kosobrin skrivljeni/skrivenčeni/poševni/prirezani brin,
kar nekako ustreza pomanjševalnici Brincelj za škrata. [V poznejši
planinski pripovedki je Vandot Kosobrinu primerljivo osebo poimenoval
Brincelj, morda imata skupni izvor.]. Brin rečejo ponekod na
Gorenjskem vsakemu iglavcu; na tako rabo besede sem postal pozoren v
JLA, kjer so brin rekli vsakemu drevesu, ki je bilo za orientacijo.
Pleteršnik pozna Kosobrina kot kranjskogorsko zmerljivko, pač po
zgledu grdo raščenih ali pritlikavih dreves. lp, miran

---

Od: Marko Snoj <marko.snoj na zrc-sazu.si>
Date: V sob., 4. feb. 2023 ob 20:23
Subject: RE: Kosobrin
To: Miran Hladnik <hladnikmiran na gmail.com>

[…] Ja: v kranjskogorski koroščini je [Kosobrin] vzdevek nerodnemu
človeku in Vandot ga je morda slišal doma, morda pa le prebral v
Pleteršniku, ni pomembno. Etimologiziraš pa napol prav in napol
narobe. Res je prvi del zloženk v slovenščini znan s pomenom
»prisekan« (kosorep) in »kriv« (kosozob), a tip zloženke je pri nas
vseskozi svojilni: »ki ima prisekan rep« oz. »ki ima krive zobe«. Tako
je v vseh slovanskih jezikih, kjer prevladuje pomen »kriv«, in tako je
primer tudi z drugimi zloženkami strukture pridevnik + samostalnik
(zlatoust, krivonog, gostodlak itd.), torej je kosobrin prvotno »kdor
ima kriv/prisekan brin«. Razveselil si me s podatkom, da je brin
ponekod vsak iglavec, tako kot je pri južnih sosedih bor. V Istri je
znana pesem, v kateri vdova svojega moža objokuje, imenujoč ga bor. V
ruščini je huj »kurec«, besedo pa povezujejo z našo h(v)oja »iglavec«.
Z iglico ali iglavcem so torej evfemistično poimenovali kurca in če je
kosobrin prvotno »kdor ima krivega kurca«, je to res tako nerodno, da
tak človek postane poosebljena neroda.

Brincelj? Tu sta dve možnosti. Iz dolgega kosobrina je lahko nastal
kratki brinec (tako kot je iz predolgega Stanislava nastal Slavec), iz
tega pa je do hipokoristika brincelj tak korak kot od Franca do
Franceljna. Druga možnost pa je neposredno iz brin v domnevanem pomenu
»kurec«: brin > brinec > brincelj kakor kmet > kmetec > Kmecelj in
podobno kot mož > možic > možicelj. Kaj pravi tvoj literarni duh?

Lep pozdrav.
Marko
---

Od: Miran Hladnik <hladnikmiran na gmail.com>
Date: V sob., 4. feb. 2023 ob 20:43
Subject: Re: Še enkrat
To: Marko Snoj <marko.snoj na zrc-sazu.si>

Hvala za razlago Kosobrina, mi je veliko bolj všeč kot moje laično
etimologiziranje. Ne vem, če lahko pritegneš med argumente, ampak
Vandot ni tako nedolžen s faličnimi asociacijami: v Kocljevi osveti
tako močno poudarja dolgi nos enega od junakov Kosobrinovega tipa, da
je to že prav moteče in je svojčas celo mene svobodnjaka nagovarjalo k
redakcijski kastraciji (gl. opombo 19 v
http://lit.ijs.si/vandot.html). – lp, miran