[SlovLit] Javna razprava ob novih pravopisnih poglavjih -- Beseda in kretnja leta 2022 sta ... -- Zgodovinski roman v stripu

Ned Jan 22 10:13:59 CET 2023

From: "Manca Černivec" <manca.cernivec na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si, miranhladnik na gmail.com
Date: Fri, 20 Jan 2023 10:45:02 +0100
Subject: Javna razprava ob novih pravopisnih poglavjih

Včeraj, 19. januarja 2023, je Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU
na spletnem mestu Pravopis 8.0 objavila prvi del poglavja Slovnični
oris za pravopis, tj. Glasoslovni oris, ter pravila za prevzemanje iz
prvih desetih tujih jezikov, tj. albanščine, estonščine, finščine,
francoščine, italijanščine, madžarščine, poljščine, slovaščine,
španščine in turščine, zbrana v poglavju O prevzemanju iz posameznih
jezikov.

Z objavo začenjamo enomesečno javno razpravo (trajala bo do 20.
februarja 2023), v pomoč pri presojanju novih oziroma prenovljenih
pravil so na spletišču Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU
objavljeni tudi komentarji oz. utemeljitve sodelujočih. Pripombe
javnosti bo komisija obravnavala, pripombe iz preteklih javnih razprav
so objavljene kot dodatek v e-izdajah poglavij, ki so dostopne na
portalu odprtih publikacij Založbe ZRC, in sicer: poglavji I Pisna
znamenja in II Krajšave ter poglavji III Velika in mala začetnica in
IV Prevzemanje besed in besednih zvez.

Vljudno vas vabimo na moderiran pogovor o novih poglavjih, ki ga
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU organizira v torek,
24. januarja 2023, ob 12. uri v Atriju ZRC SAZU. Napovedali bomo tudi
nove objave v letu 2023. Sodelovali bodo avtorji, recenzenti,
predstavniki lektorjev in preučevalci govorjenega jezika. Vljudno vas
vabimo, da se pogovora udeležite, zaradi lažje organizacije dogodka pa
vas prosimo, da svojo prisotnost potrdite na naslovu
https://forms.gle/QSB67GqrfvScTi3z8

Vabljeni!
Manca Černivec, asistentka

===

From: "Agata Tomažič" <agata.tomazic na zrc-sazu.si>
To: agata na zrc-sazu.si
Date: Fri, 20 Jan 2023 13:24:05 +0100
Subject: Beseda in kretnja leta 2022 sta ...

Spoštovane in spoštovani!  Danes, 20. januarja, smo v Atriju ZRC na
prireditvi, ki se je začela točno opoldne, razglasili besedo in
kretnjo leta. Prva je postala gasilec, druga pa »Vse je v naših
rokah«. Pesem leta, v katero je avtorju uspelo smiselno vplesti vseh
11 besed finalistk, je napisal Peter Verč in jo povzemamo ob koncu
tega dopisa. Zanjo je od portala MMC, najstarejšega medijskega
sponzorja akcije Beseda leta, dobil nagrado – zvočno knjigo Frana
Milčinskega Butalci.

Kot je povedala vodja akcije dr. Simona Klemenčič (Inštitut za
slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), je bilo letos na novi spletni
strani www.beseda-leta.si oddanih 4108 glasov. Največ, 1032, za besedo
gasilec, ki ji sledita svoboda (772 glasov) in draginja (579 glasov),
ki je postala tudi Delova beseda leta. Lestvica se nadaljuje takole:
vojna, predsednica, femicid, supervolilno leto, energent, bot,
predator, povzemalnik.

Po izborih prejšnjih dveh let, ko so skoraj v celoti prevladovale
besede in besedne zveze, povezane najprej s pandemijo koronavirusne
bolezni, potem pa s cepljenjem, se akcija Beseda leta tokrat vrača v
ustaljene tirnice z naborom zelo raznorodnih besed – ki pa jim je
vendarle skupno, da opisujejo neko negotovost in stisko, v katero je
bil svet vržen, ko je izzvenela pandemija.

Na slovesnosti je kot gostja presenečenja nastopila dr. Mateja Jemec
Tomazin, ki je na ZRC SAZU zaposlena v Terminološki sekciji Inštituta
za slovenski jezik Frana Ramovša in je nazadnje sodelovala pri
nastanku Pravnega terminološkega in Davčnega terminološkega slovarja,
tokrat pa je spregovorila o povsem drugi dejavnosti, ki v njenem
življenju že skoraj štiri desetletja zavzema pomembno vlogo: o
gasilstvu.

Pesem leta

V sebe poglej, človek tega časa,
predator si, nasilnež, kruh brez kvasa,
kjer kvas sta pamet in sočutje,
kruh pa bot in njegovo preminutje.
Kot draginja, ki odjeda perspektivo,
sam sebi jemlješ barve, puščaš le sivo,
kot sivo pokrajino zapušča skrušeni gasilec.
Sam sebi si neznanka, sprenevedav videc,
ker vse veš, ko je pred tabo računalnik,
a si reva, ker namesto tebe bere povzemalnik.
Mrčesu razpiraš svobodo, neškodljivi pesticid,
ker si pijanec, ko se na martinovo zgodi femicid,
ker si abstinent v supervolilnem letu,
ko mahamo časopisom, celo športnemu Poletu.
Tudi to si, da, špekulant z umazanimi energenti,
si besedni nastop z napačnimi akcenti,
si predsednica, ki sama sebi reče precednik
in ki zdaj, ko zmaguje vsak najhujši prisklednik,
nisi človek, ki obžaluje in preprečuje,
si vojna, ki nič ne vidi in vsak jok prečuje.

Peter Verč

 ===

From: Knjigarna AZIL <knjigarna.azil na gmail.com>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 20 Jan 2023 08:29:45 +0000
Subject: Zgodovinsko spominjanje skozi medij stripa

Spoštovane, spoštovani, v torek, 24. januarja, vas ob 18. uri vabimo v
Atrij ZRC, kjer bo potekal pogovor o stripu Peršmanova domačija. 25.
april 1945, ki je izšel pri Založbi ZRC. Slovenski prevod grafičnega
romana opisuje enega zadnjih nacističnih zločinov, zagrešenega nad
Koroškimi Slovenci in Slovenkami v drugi svetovni vojni. Kaj pomeni ta
dogodek v kolektivnem spominu Avstrije, Koroške in slovenske
skupnosti? Zakaj je bil desetletja zamolčan in zakaj ima spominjanje
na antifašistični upor koroških partizanov pomen še danes? Kako je
strip uporabno sredstvo za komuniciranje zgodovine in dialoško
spominjanje?

Sodelujejo: Evelyn Steinthaler, avtorica, dr. Daniel Wutti (Pedagoška
visoka šola na Koroškem, Avstrija, in Društvo/Verein Peršman), dr.
Jovana Mihajlović Trbovc (Inštitut za kulturne in spominske študije
ZRC SAZU), ki bo pogovor tudi povezovala

Grafični roman z naslovom Peršmanova domačija in podnaslovom 25. april
1945, ki ga je leta 2018 objavila dunajska založba Bahoe books,
opisuje pokol na Peršmanovi domačiji, odročni koroški kmetiji, kjer so
v zadnjih dneh druge svetovne vojne enote SS v sodelovanju s policijo
postrelile 11 civilistov. Zgodbo za strip je naredila Evelyn
Steinthaler, pisateljica, novinarka in prevajalka, ki je otroštvo
preživela v Vetrinju, avtorica risb je Verena Loisel, ilustratorka in
striparka z Dunaja, spremno besedo pa je napisala dr. Lisa Rettl,
zgodovinarka iz Celovca. Za prevod v slovenščino je poskrbel Jernej
Biščak. Več o stripu Peršmanova domačija v daljšem zapisu na naši
spletni strani:
https://zrc-sazu.us3.list-manage.com/track/click?u=e1e373724b3088be79de96496&id=b250ba8e4b&e=fd264c2364

Pogovor bo potekal v angleškem jeziku.
Vabljeni!