[SlovLit] Literarna pokrajina Goriške, 3. sprehod -- Moč jezika -- O Tavčarju

[Miran Hladnik]

From: marija mercina <marija.mercina na gmail.com>
To: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 23 Dec 2022 17:29:35 +0100
Subject: Literarna pokrajina Goriške 3. sprehod

Pravkar je izšel zbornik, v katerem je predstavljen  tretji sprehod iz
Gorice v Novo Gorico (1. in 2. v obratni smeri). Pri pripravi  le-teh
so doslej sodelovale številne organizacije, ki jih vsakokrat
povezujeta Javni sklad za kulturne dejavnosti z Zvezo kulturnih
društev iz Nove Gorice. Le-ta poskrbita za pripravo in izdajo
publikacije. Vsako leto se pohodniki iz obeh mest oz. držav zaustavijo
ob pomembnih pomnikih goriške preteklosti, spomenikih literarnim
ustvarjalcem, vstopajo v prostore kulturnih ustanov in prisluhnejo
besedi sodobnih ustvarjalcev, ki s svojim delom prav tako oblikujejo
prostor.

Prvo leto (2020) je bil pohod posvečen Francetu Bevku in Ljubki Šorli,
naslednje leto (2021) literarnim zgodovinarjem Dušanu Pirjevcu,
Marjanu Breclju in Zoranu Božiču, tretji, 17. 9. 2022, pa stikanju
preteklosti in sedanjosti. Zadnji se je začel v Gorici pred Knjižnico
Damira Feigla (nekdanji Trgovski dom, delo arh. Maksa Fabianija, zdaj
je vrnjen Slovencem), vendar so se maloštevilni pohodniki zaradi hude
burje in dežja morali zadovoljiti z obiskom Feiglove knjižnice,  hiše
Bratuž Šorli (tu so živeli Ljubka Šorli, Lojzka Bratuž  in  Andrej
Bratuž), ter Evropskega trga (po načrtu FrancaVecchieta) in železniške
postaje ob njem. Velik del pripravljenega gradiva na pohodu ni bil
predstavljen, a je na srečo našel svoje mesto v zborniku.

Kot pobudnica pohodov sem v njem napisala uvodnik o njihovem pomenu;
Luisa Gergolet, direktorica Narodne in študijske knjižnice,  je
prispevala obsežen članek »Trgovski dom, osrčje slovenske kulture v
Gorici«; Maja Humar in Teja Pahor sta se posvetili Simonu Gregorčiču
ob njegovem spomeniku v Ljudskem vrtu v Gorici; Vera Tuta je na
domačiji Šorli Bratuž izrekla pohodnikom pozdravne besede, predstavila
zapuščino in prizadevanja dedičev za ohranitev neprecenljive duhovne
in materialne (hiša) dediščine; David Bandelj se je  posvetil Lojzetu
Bratužu ob 120-letnici njegovega rojstva; podobno tudi zborovodja
Zdravko Klanjšček; predavateljica in raziskovalka dr. Ivana Zajc je
poročala o nastajajoči Poti pisateljic, vanjo je vključena Ljubka
Šorli: predstavljeni so bili trije avtorji: Andrej Budal (1889 –1972)
z nastopom dijakov srednješolcev iz Nove Gorice, korespondenco s
Francetom Bevkom, ki jo hrani Goriška knjižnica Franceta Bevka je
osvetlila  mag. Daša Medvešček. Odlomke  iz svojih del je brala
pisateljica Anja Mugerli, dobitnica nagrade Evropske unije za delo
Čebelja družina; iz nastajajoče knjige je bral Aleks Kama Devetak iz
Gorice.  Zbornik se zaključi z razpravo  dr. Branka Marušiča »Čas
Andreja Budala (1889–1972) med Gorico, Vidmom in Trstom«.

V treh letih je pohod, ki se je porodil iz želje po svobodnem gibanju
v prostoru in premagovanju covida, istočasno izpričal voljo, da pri
tem vsestranskem kulturnem snovanju sodelujemo vsi ljudje  »ki dobro v
srcu mislimo«. In zato dosegel svoj namen.

===

"Moč slovenskega jezika je na hudi preizkušnji. Ne le v izobraževalnem
sistemu, kjer se učitelji pritožujejo nad nizkimi jezikovnimi
kompetencami učencev in dijakov, tudi med odraslimi ni pismenost
velika odlika, sploh funkcionalna pismenost. [...] Graditi
demokratično družbo pomeni tudi vsakodnevno srkati in ustvarjati
bogastvo jezika, njegov arhaični, sedanji, moderni in večplastni
izraz. Inštitucija, ki je daleč najbolj zaslužna za širjenje
slovenskega knjižnega jezika je nedvomno Radiotelevizija Slovenije,
saj z radijskimi in televizijskimi programi seže v vsak kotiček avta,
hiše, pisarne ali drugega javnega prostora. [...] Zato je pravi
škandal, da smo priča razgradnji bistva inštitucije, odstranjevanju
kritičnih novinarjev in novinark ter njihova zamenjava za ljudi, ki
uvajajo nek novorek in razen pravih strankarskih barv nimajo
potrebnega novinarskega znanja. Njihovo povezovanje je
neprofesionalno, večkrat pospremljeno z govornimi zdrsi in slabo
izgovarjavo. Uravnoteženost je nesmiseln pojem v novinarstvu, obstaja
zgolj dobro novinarstvo, ki na osnovi virov niza dejstva in slabo, ki
podleže političnim ali gospodarskim ciljem. Žal je vedno bolj
razširjena metodologija nasilja nad novinarji in književniki sovražni
govor, ki se je s troli dobro usidral tudi v komentarje pod članki
portala javne televizije MMC. Sovražni govor žrtvam povzroča osebne
stiske in nemalokrat vodi v samocenzuro. Politika je odgovorna za
javne medije in če bo po dolgem času uredila položaj v Slovenski
tiskovni agenciji, ni še čas za počitek. Javna radio in televizija sta
srce govora in komunikacije. Vesna Mikolič takole zaključi v
monografiji Izrazi moči slovenskega jezika: »Pravzaprav se vsa
umetnost dostojnega sporazumevanja skriva na eni strani v
pripravljenosti, da ponudimo roko naslovniku, tudi ali še posebej
šibkejšemu od sebe, na drugi pa v nameri, da poskušamo iskati resnico,
opisati resničnost, notranjo ali zunanjo.« Člani in članice
Slovenskega PEN-a ponovno pozivamo vlado, naj hitro ukrepa, saj je
sicer na preizkušnji ne le javna televizija in svoboda govora, temveč
tudi slovenščina, brez katere ni države." -- Tanja Tuma: Moč jezika je
v njegovi lepoti, ne grobosti. Tednik PEN 38 (2022) --
https://www.penslovenia-zdruzenje.si/tednik

===

"Pri Tavčarju najdejo nekaj zase katoliki, liberalci, feministi,
lokalpatrioti ... samo revolucionarji ne najdejo ničesar." -- Klara
Širovnik: Miran Hladnik: Ivan Tavčar je v leposlovju pomirjal socialne
napetosti, nacionalno pa bil 'deklica za vse'. Večer 22. 12. 2022
(https://vecer.com/kultura/intervju-miran-hladnik-ivan-tavcar-je-v-leposlovju-pomirjal-socialne-napetosti-nacionalno-pa-bil-deklica-za-vse-10323529).