[SlovLit] Grenko-sladki eros -- Creative-Critical Editing -- GPT (Generative Pre-trained Transformer)

[Miran Hladnik]

From: LUD Literatura <urednistvo na ludliteratura.si>
To: Slovlit Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Wed,  7 Dec 2022 06:14:19 +0000
Subject: [Grenko-sladki eros]

Zbirka Labirinti je bogatejša za esejistični prvenec priznane kanadske
pesnice in profesorice Anne Carson, prejemnice številnih mednarodnih
nagrad, ki se jo v zadnjih letih omenja kot eno najresnejših kandidatk
za Nobelovo nagrado. Knjigo esejev Grenko-sladki eros je v slovenščino
prevedla Nada Grošelj.

Kanadska pesnica, esejistka, prevajalka, klasična filologinja in
profesorica Anne Carson (1950) se je za antiko navdušila že kot
gimnazijka. Vpliv tega se kaže na vseh področjih njenega ustvarjanja,
tudi v njeni lastni poeziji, po kateri je najbolj znana: zanjo je
prejela številne nacionalne in mednarodne nagrade, v zadnjih letih se
jo omenja tudi kot eno najresnejših kandidatk za Nobelovo nagrado za
književnost. Fascinacija Anne Carson ob motivu erosa oziroma
ljubezensko-spolne želje v starogrškem svetu je še kako utemeljena.
Čeprav je grško-rimska civilizacija položila temelje zahodne kulture,
je grško pojmovanje erosa v marsičem zelo drugačno od današnje
zahodnjaške miselnosti. Ljubezenska želja je v grški književnosti
redkokdaj pozitivna sila. Beseda éros označuje nasilno, razdiralno
obsedenost: grški eros zvečine ni vzajemen. Še več, če je uslišan, se
hitro ohladi in preneha biti eros, kajti razpihuje ga prav njegova
nemogočost. V protislovnem značaju erosa – njegovi sladkosti in
grenkobi, ljubezni in sovraštvu obenem – najde avtorica zgradbo
trikotnika. Kot so v knjigi predstavljeni raznovrstni trikotniki, je
pisan tudi njen slog, saj seže od pretanjeno literarne pisave do
polnokrvnih znanstvenih besedilnih analiz.

Knjiga Grenko-sladki eros (prva izdaja 1986), osnovana na avtoričini
doktorski disertaciji Odi Et Amo Ergo Sum (Sovražim in ljubim, torej
sem), je njen literarnokritiški esejistični prvenec. Z leti je delo
postajalo vse vidnejše in popularnejše: nagovarjalo je tako klasične
filologe kot ljubitelje humanistike in pesnike, tako da so ga bralci
na seznamu Modern Library uvrstili v stoterico najboljših
neleposlovnih knjig 20. stoletja.

===

https://www.jstor.org/stable/e48511031 -- Textual Cultures 15/1 (2022)
= Provocations Toward Creative-Critical Editing (posebna številka
revije na temo ustvarjalno-kritičnega urejanja).

===

https://www.dhhumanist.org/volume/36/281/ -- Bill Bezon: Bill Benzon:
ChatGPT is more fun than a barrel of monkeys.  Humanist Discussion
Group 7. dec. 2022 (diskusijski prispevek na temo računalniško
generiranega kramljanja): "Na to tehnologijo sta dva skrajna odziva,
oba pa delata enako napako. Oba poskušata te sisteme obravnavati kot
stvari, ki jih že poznamo. Ena skupina pravi, da smo priča prihodu
superinteligentnih strojev, morda zlobnih, ki bodo uničili človeštvo.
Takšne naprave že poznamo. Že od nekdaj jih poznamo, videli smo jih v
filmih. Druga skupina pravi, da v tem ni nič, da je to le statistika
na steroidih. To je linija, ki jo Chomsky uveljavlja že od petdesetih
let prejšnjega stoletja. Tudi tu ni nič novega. Tako se soočamo z
neuspehom intelektualne domišljije. To NI način, kako pluti po
neznanih morjih v neznane dežele." (prevedeno s pomočjo depL.com)