[SlovLit] Novo v NUK-u -- Obdobja 41 -- Dan romskega jezika

Miran Hladnik hladnikmiran na gmail.com
Pet Nov 11 11:59:21 CET 2022


https://www.nuk.uni-lj.si/aktualno/novice -- V Zbirki starih tiskov
NUK smo pred kratkim pridobili delo Hieronymusa Megiserja, nemškega
šolnika, jezikoslovca in zgodovinarja. Kot poliglot je izdal prvi
večji slovar, v katerem je bilo sistematično obravnavano tudi
slovensko besedišče. V knjigi Paroemiologia Polyglottos iz l. 1605 (2.
izd, 1. je iz l. 1592), je Megiser zbral pregovore v različnih
jezikih. Poleg grških, latinskih, nemških, španskih, turških,
hebrejskih, hrvaških, italijanskih idr. je v njej tudi 20 slovenskih.
Izvod vsebuje lastniško zabeležko neznanega jezuitskega kolegija iz
leta 1726 ter posamezne rokopisne opombe med besedilom.

Digitalizacija in objava 26 del Franceta Steleta. V okviru projekta
EODOPEN smo digitalizirali in prosto objavili 26 publikacij Franceta
Steleta (1886-1972), slovenskega umetnostnega zgodovinarja,
konservatorja in rednega profesorja za umetnostno zgodovino. Njegov
opus del je še mnogo obširnejši, pri izboru nekaterih pa smo
sodelovali z Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta pri
ZRC SAZU.

Nukovih 250: Digitalna knjižnica Slovenije praznuje 17 let. 29.
novembra 2022 praznujemo 17. obletnico nastanka Digitalne knjižnice
Slovenije. Veselje bo še toliko večje, saj bomo v kratkem na portal
dodali milijonti objekt in dosegli še eno izjemno prelomnico. Ponosni
smo, da je dlib.si danes nepogrešljiv vir za dostop do bogastva
slovenske pisne kulturne dediščine ter sodobnih strokovnih in
znanstvenih vsebin v digitalni obliki.

Pred kratkim smo v NUK prejeli dragocen knjižni dar, del bogate
knjižnice dr. Edvarda Gobca. Filozof, sociolog in antropolog ter
zaslužni profesor Državne univerze Kent dr. Gobec je bil med
ustanovitelji in nato ravnatelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega
centra (Slovenian Research Center of America) v Clevelandu, kjer je
desetletja požrtvovalno raziskoval, zbiral in arhiviral podatke o
slovenskih priseljencih in njihovih potomcih, ki so v ZDA z
ustvarjalnim delovanjem na različnih področjih pustili močan pečat.
Celo življenje je s posebno skrbjo in ljubeznijo zbiral dela
slovenskih avtorjev, avtorjev slovenskih korenin in z njegovo domovino
povezana dela, ki so nastala izven nje ter ustvaril zavidljivo
knjižnico, ki jo je po svoji smrti želel zapustiti Sloveniji. V NUK je
prispelo skoraj 300 knjižnih naslovov, ki jih nacionalna knjižnica v
svoji zbirki še nima in predstavljajo dragocen del v mozaiku spomina
slovenskega naroda.

Pred kratkim smo Rokopisno zbirko Narodne in univerzitetne knjižnice
obogatili s pismom, ki ga je Friedrich Schlegel poslal Jerneju
Kopitarju. Na pismo nas je opozoril red. prof. ddr. Igor Grdina z
Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Karl Wilhelm Friedrich von
Schlegel (1772–1829) je bil nemški literat, kritik, filozof, filolog
in indolog, eden glavnih predstavnikov jenske romantike in pionir
indoevropskih študij, primerjalnega jezikoslovja in morfološke
tipologije. Jernej Kopitar (1780–1844) je bil narodni buditelj,
slavist in jezikoslovec, avtor prve znanstvene slovnice slovenskega
jezika ter bibliotekar dvorne knjižnice na Dunaju – tu je bil skriptor
že v času, v katerem je nastalo pridobljeno pismo. Kopitar je imel
vrsto dopisovalcev, med njimi seveda tudi znamenitega Friedricha
Schlegla. Pismo se v Schleglovem rokopisu bere na treh straneh
manjšega formata, napisano je v nemškem jeziku. Kopitarju piše o
rokopisu Wilhelma Schutza, ki ga je slednji predložil v objavo v
konzervativnem časopisu Concordia, ki ga je v tistem času Schlegel
izdajal. Pismo je datirano na 4. december 1820 in odlično ohranjeno.

===

https://www.ff.uni-lj.si/dogodki/41-mednarodni-slovenisticni-znanstveni-simpozij-obdobja
-- Vabljeni na 41. mednarodni slovenistični znanstveni simpozij
Obdobja z naslovno temo Na stičišču svetov: slovenščina kot drugi in
tuji jezik, ki bo med 16. in 18. novembrom 2022 potekal v Zbornični
dvorani glavne stavbe Univerze v Ljubljani (Kongresni trg 12).

Prireditev, ki bo potekala v organizaciji Centra za slovenščino kot
drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete,
bosta v sredo, 16. novembra 2022, ob 9.00 odprli predsednici 41.
simpozija Obdobja, izr. prof. dr. Nataša Pirih Svetina in doc. dr. Ina
Ferbežar, udeležence pa bodo nagovorili rektor Univerze v Ljubljani,
prof. dr. Gregor Majdič, dekanja Filozofske fakultete Univerze v
Ljubljani, prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar, predstojnica Oddelka
za slovenistiko UL FF, prof. dr. Simona Kranjc, predstojnik Centra za
slovenščino kot drugi in tuji jezik, prof. dr. Marko Stabej.

V temo tokratnih Obdobij nas bodo ob 9.30 uvedli sogovorci okrogle
mize z naslovom Slovenščina kot drugi in tuji jezik – resničnost in
vizije: dr. Mihaela Knez (Filozofska fakulteta UL), dr. Stanka Lunder
Verlič (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), prof. dr.
Tanja Petrović (ZRC SAZU), prof. dr. Marko Stabej (Filozofska
fakulteta UL), Magda Stražišar (Ministrstvo za kulturo, Služba za
slovenski jezik).

Program tridnevnega 41. simpozija Obdobja, na katerem bo 59 udeleženk
in udeležencev iz 9 držav predstavilo 37 referatov, najdete na
povezavi https://centerslo.si/simpozij-obdobja/41-simpozij-obdobja/program-41-simpozija-obdobja/
 [...] Kot poslušalci se lahko simpozija udeležite brez plačila
kotizacije.

===

http://arhivffweb2020.ff.uni-lj.si/sites/default/files/Dokumenti/Mail/novicnik11november2022.html
-- Dekanja FF prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar in prodekanja FF
izr. prof. dr. Irena Samide sta se v ponedeljek, 7. 11. 2022,
udeležili predstavitve knjige romske poezije, ki je ob svetovnem dnevu
romskega jezika (5. 11.) potekala v prostorih Slovenskega centra PEN.
Uvodoma je prof. dr. Ljatif M. Demir s katedre za romski jezik
Filozofske fakultete v Zagrebu predstavil romski jezik, ki se je
ohranil skozi več kot tisočletno ustno tradicijo, sledilo je branje
ljudske in umetne romske poezije, med njimi tudi Imerja Traje
Brizanija, v prevodih Mihe Vaniča, Vinka Ošlaka in Toneta Pavčka,
dogodek pa je z glasbeno spremljavo popestrila skupina Amala.


Dodatne informacije o seznamu SlovLit