[SlovLit] Kratki sklici, opombe, hiperpovezave -- Darko Dolinar (1942--2022)

[Miran Hladnik]

Na forumu Humanist so zastavili diskusijo o razmerju med tremi
oblikami sklicevanja v strokovnih besedilih
(https://www.dhhumanist.org/volume/36/164/). Nekoč so bile sklicem
namenjene podčrtne ali končne opombe, odkar pa velja priporočilo, da
opombe ne smejo imeti bibliografske vsebine, so prišli v navado kratki
sklici med besedilom (npr. Kmecl 1980: 115), ki so na koncu članka
razvezani v seznam citirane literature (več o njih npr. v
https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Kratki_sklici). Spletno
objavljanje je uvedlo nov način sklicevanja v obliki hiperpovezav
(https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Povezave), ki se ga
slogovni priročniki in revijalna navodila avtorjem še niso odločili
upoštevati. Hiperpovezave ne ukinjajo potrebe po kratkih sklicih, ki
kažejo na tiskane objave, ampak lahko samo nadomestijo tiste kratke
sklice, ki bi usmerjali na spletne objave. Hiperpovezave mi pridejo
prav zlasti takrat, ko se sklicujem na wikipedijska gesla ali na
besedila na wikiviru, saj je vključevanje takih enot v sezname
literature skupaj z datumi ogleda namesto datacije strani nedomišljeno
in okorno. Želel bi si, da uredništva hiperpovezav v besedilih ne bi
zavračala ali ukinjala, ampak bi namesto tega poskrbela za njihovo
standardizacijo. Po člankih na spletu namreč marsikdo posega pogosteje
kot po njihovi tiskani verziji in bo za hiperpovezave hvaležen. --
miran

===

Od: Marko Juvan <marko.juvan na guest.arnes.si>
Date: V sob., 10. sep. 2022 ob 12:34
Subject: Darko Dolinar [https://sl.wikipedia.org/wiki/Darko_Dolinar]

Smrt nam je po daljši bolezni vzela kolega in sodelavca, upokojenega
raziskovalca Darka Dolinarja. Bil je dolgoletni predstojnik Inštituta
za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, predvsem pa
literarni zgodovinar in teoretik z obširnimi razgledi tako po raznih
področjih evropske, zlasti germanske književnosti, kakor po starejših
in modernih smereh njene teoretične refleksije ter hermenevtičnih
okvirov njenega razumevanja.

Od leta 1971 je Darko Dolinar deloval kot raziskovalec Inštituta za
slovensko literaturo in literarne vede, od 1983 do 2011 je bil njegov
predstojnik in ob tem pomembno vplival tudi na razvoj ZRC SAZU kot
celote.

Dolinar je doktoriral leta 1993 s temo Hermenevtične teorije in metode
v literarni vedi. Bil je glavni urednik revije Primerjalna književnost
od njene prve številke v letu 1978 do leta 1996. V tem času je napisal
tudi temeljne prispevke o smereh in zasnovah komparativistike, o
metodah literarne vede in njihovih hermenevtičnih podlagah. Obširno se
je posvečal zgodovini in metodologiji literarne vede na Slovenskem,
poglavitne prispevke s tega področja je strnil v monografijah Med
književnostjo, narodom in zgodovino (2007) in Slovenska literarna veda
od Trubarja do druge svetovne vojne, ki jo je objavil leta 2018 po
težki bolezni. Njegova teoretska misel o književnosti je izhajala iz
tesnega stika s samimi literarnimi deli, ki ga je imel kot prevajalec
ali kot urednik antologij novejše nemške književnosti.

Sodelavci Inštituta se Darka Dolinarja spominjamo kot širokega in
razumevajočega predstojnika, kot kolega, ki je ob vsej kompetenci,
znanju in preudarnosti ohranjal v človeških stikih dobrohotnost in
naklonjenost. Vsem, ki jih je kot predstojnik vodil, je omogočal korak
naprej, odprl pot za njihove uspehe – zato so sedanji rezultati
inštituta v marsičem nasledek Darka Dolinarja kot znanstvenika in kot
človeka. (Marko Juvan: Darko Dolinar 1942--2022, Inštitut za slovensko
literaturo in literarne vede ZRC SAZU 7. 9. 2022,
https://isllv.zrc-sazu.si/sl/novice/darko-dolinar-1942-2022)