[SlovLit] Biografski roman o Prežihu -- Beneška poletna šola digitalne in javne humanistike -- Re: Kartoteka Muzeja novejše zgodovine

[Miran Hladnik]

From: Hermagoras Verlag <verlag na hermagoras.at>
To: "slovlit-bounces na ijs.si" <slovlit-bounces na ijs.si>
Date: Wed, 06 Jul 2022 17:36:31 +1000
Subject: Novo: Nemirni duh

Rudi Mlinar: Nemirni duh. Roman o Lovru Kuharju - Prežihovem Vorancu.
Pred nami je prva romanizirana biografija o Prežihovem Vorancu. Lovro
Kuhar - Prežihov Voranc (10. 8. 1893–18. 2. 1950) je nedvomno
najpomembnejši prozni pisec slovenskega socialnega ali novega
realizma. Romanizirana biografija opisuje Prežiha kot človeka, ki se
je razdajal za ekonomski napredek socialno šibkih, hkrati pa njegovo
izjemno pisateljsko plodovitost, ki jo je zmogel v času, ki je bil
pisateljskemu snovanju izrazito nenaklonjen. Obenem pa avtorju uspe
slikovito predstaviti Prežiha kot predstavnika samoraslih koroških
ljudi. Posebno verodostojno in intimno noto dajejo delu številna
objavljena pisma, skozi katera spoznamo Prežiha v njegovem
razmišljanju in njegovem odnosu do drugih družinskih članov.

"Roman predstavlja Prežihovega Voranca kot človeka z veliko začetnico
in ga postavlja na tisto mesto v slovenski literarni zgodovini, ki si
ga gotovo zasluži." piše Mirko Osojnik v spremni besedi. Prežih je v
slovenski literaturi močno zaznamoval obdobje socialnega realizma.
Svoje pisateljevanje je izvajal vzporedno s svojim političnim
aktivizmom. Življenje Prežihovega Voranca so zaznamovali dvojnost
(po)javnosti v pisateljevanju in politični ilegali, ustvarjanje obeh
tako v domovini kot v emigraciji ter politični aktivizem nasproti
ustvarjalni politiki. Slednja ga je pripeljala tudi do spora s
partijskim kolegom in kasnejšim predsednikom Josipom Brozom Titom,
zaradi katere se je 1939 umaknil iz aktivne politike ter se posvetil
pisateljevanju. Po ustanovitvi OF leta 1941 je postal znova politično
dejaven, a bil kmalu ujet in interniran v koncentracijski taborišči
Sachsenhausen in Mauthausen. Umrl je 18. februarja 1950 v Mariboru,
pokopan je v Kotljah. Njegov dom na Prežihovem Vrhu je danes muzealno
dostopen. V slovenski literaturi je močno zaznamoval obdobje
socialnega realizma. Za zbirko povesti Solzice je leta 1949 prejel
Levstikovo, leta 1950 pa še Prešernovo nagrado. Po njem je poimenovana
prva slovenska bralna značka, knjižnica v Ljubljani, sedem slovenskih
osnovnih šol ter spominska soba Koroške osrednje knjižnice dr. Franca
Sušnika na Ravnah na Koroškem.

===

https://apps.unive.it/server/eventi/60398/GeneralProgrammeVeSS_VeDPH.pdf
-- program Venice Summer School in Digital and Public Humanities,
Benetke 11.--15. julija 2022.

===

Vesel poročam, da se je Urban Pipan prebil skozi vseh 10.000 in več
kataložnih listkov s spominskimi točkami NOB v Muzeju novejše
zgodovine (re: https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007762.html).
Skeni so javno dostopni
(https://sl.wikiversity.org/wiki/Partizanski_spomeniki_na_Geopediji#Kartoteka_Muzeja_novej%C5%A1e_zgodovine),
kazalo na Wikiverzi je iz naslednjih poglavij: Akcije in borbe, Celje,
Gorica, Novo mesto, Koper, Ljubljana, Ljubljana mesto, Murska Sobota,
Koroška, Partizanske gradnje, Posebnosti, Spomeniki in plošče,
Spomeniki po vojni, Razno, Sedeži sovražnih formacij, Skladišča, Šole,
Trgovska mreža, intendanca. Kdor želi sodelovati pri primerjavi teh
točk z vpisi partizanskih spomenikov na Geopediji
(https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362)
in pri dopolnjevanju te zbirke, naj se javi. Marsikateri listek
vsebuje verze. -- miran