[SlovLit] RIG 88 -- Trubar v Derendingenu -- Dialogi 5/6 (2022)

[Miran Hladnik]

From: Sabina Zorcic <zorcic.sabina na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 30 Jun 2022 14:11:09 +0200
Subject: RIG 88

Pozdravljeni, izšla je nova številka revije Razprave in gradivo,
Revija za narodnostna vprašanja,
https://rig-td.si/sl/arhiv/?function=88 . Vabljeni k branju! Lepo
pozdrav, Sabina Zorčič

Daniel Doz, Darjo Felda, Mara Cotič, Tina Štemberger: Students’
Perceptions of Remote Teaching and Learning: The Slovene Minority in
Italy during the Pandemic Period of Covid-19
Irina Moira Cavaion: Slovene as a Minority and Foreign Language in
Italian Mainstream Schools in the Province of Trieste
Ana Toroš: The Coded Literary Discourse of the Senjam Song Festival of Benečija
Danila Zuljan Kumar: Change in the Discursive Practices of Bilingual
Speakers after Moving to a Monolingual Environment
Karolina Lendák-Kabók: Intermarriage-born Millennials in the Whirlwind
of the 1990s Yugoslav Wars
Barna Szamosi: Implications of Racial/Ethnic Classification in the
Hungarian Post-Genomic Medical Discourse
Rebeka Mesarić Žabčić, Nikola Šimunić: Selected Demographic Aspects of
Contemporary Migration Trends between Croatia and Austria

===

Od: <irma.kern na guest.arnes.si>
Date: V čet., 30. jun. 2022 ob 14:13
Subject: Iz Tübingena: Trubar v Derendingenu

Na lektoratu slovenščine na Univerzi Tübingen smo se študenti v sredo,
22. junija,  sprehodili po Trubarjevi poti iz Tübingena v Derendingen.
Obeležili smo Trubarjev junij (8. 6. 1508 – 28. 6. 1586) in slovenski
dan državnosti. Derendingen leži na južni strani reke Neckar pri
izlivu potoka Steinlach. Mesto se prvič omenja leta 1089, prva cerkev
(Sankt-Gallus-Kirche)  je iz 8. stoletja. Leta 1934 je bil Derendingen
priključen Tübingenu. Kraj je znan zaradi dejavnosti slovenskega
reformatorja Primoža Trubarja, ki je po ponovnem izgnanstvu iz
Ljubljane zaradi izdaje slovenske Cerkovne ordninge (Tübingen, 1564)
prišel 1567 sem za župnika in se tu ustalil.

V Derendingenu je razvil prijateljstvo z Jakobom Andreaejem
(1528–1590), ki je postal rektor univerze in po smrti Brenza
najpomembnejši cerkveno-politični svetovalec nadvojvode Krištofa. Na
njegovo prošnjo je Trubar prevzel še zadnje skrivno potovanje v
domovino, da bi ujete Turke, med njimi tudi bosanskega pašo Usraim
bega, izprašal o islamski veri in pridobil pojasnila o Koranu. Te
podatke je Andrae potreboval za svoje delo Dreyzehen Predigen vom
Türcken (Trinajst pridig o Turkih). Trubar je sodeloval pri poskusih
Phillipa Melanchthona in Martina Crusiusa, da se protestantska
reformacija in ekumenski patriarhat združita v protipapeško interesno
skupnost. Iz Derendingena se je zavzemal za slovenske študente in jih
finančno podpiral. Eden teh študentov, ki jih je sam pripeljal s
Kranjske in jim priskrbel Tiffernovo štipendijo, je bil Jurij Dalmatin
(1547–1587), ki je po študiju v Tübingenu na Trubarjevo pobudo
prevedel celotno Biblijo v slovenščino (Wittenberg, 1584).

V zakristiji evangeličanske cerkve sv. Gala smo si ogledali
faksimilirane izdaje Trubarjevih del iz derendinškega obdobja. Najprej
je 1567 izdal Ta celi Catehismvs, Slouenski inu Nemshki vkupe drukan,
ki je bil v bistvu 4. natis malega Brenzovega katekizma, le da je bilo
ob slovenskem besedilu tudi nemško. S tem delom je želel spodbuditi,
da bi se nemški plemiški in meščanski otroci naučili slovenščine,
slovenski pa nemščine. V tem letu je izšel tudi njegov prevod Svetiga
Pavla Lystvvi: k vsakemu pismu je podal vsebinsko razlago, izdajo je
posvetil ženskam na Slovenskem iz hvaležnosti, ker so ga močno podprle
pri vrnitvi na Kranjsko za superintendenta. Istega leta je izdal še:
Ena Dvhovska Peissen svbper Tvrke inv vse Sovrashnike te Cerque Boshye
ter Eni Psalmi, ta Celi Catehiſmus, inu tih vegshih Gody, ſtare inu
Noue kerszhanske Peiſni. Študenti so lahko prelistali tudi
faksimilirano izdajo Dalmatinove Biblije.

V tem obdobju si je sezidal hišo, uredil gospodarsko poslopje, nasadil
vinograd. Po smrti prve žene Barbare 1566 se je drugič poročil z
Anastazijo, s katero sta skrbela za tri odraščajoče otroke iz prvega
zakona, Primoža, Felicijana in Magdaleno. Poskrbel je za dobro šolanje
obeh sinov, ki sta končala univerzitetni študij z magisterijem, omožil
je hčerko Magdaleno. Veliko je prevajal in pisal, izšlo je kar
trinajst njegovih del. Kljub temu je svoje bivanje v Derendingenu
označil za svoj »nigdirdom«. Tu je leta 1586 umrl, pokopan je bil z
velikimi častmi. V Derendingenu v cerkvi sv. Gala že od leta 1587
spominja na Trubarja dragocen epitaf z naslikanim Jezusovim vstajenjem
in Trubarjevo družino, ki ga je po naročilu Jacoba Andreaeja naredil
tübinški umetnik Jakob Zuberlein, ob vhodu v cerkev pa vzidani
nagrobnik. V cerkvi je v prezbiteriju spominska plošča, postavljena ob
400-letnici njegove smrti, in na veliko označen grob z napisom: Tu
počiva Primož Trubar, 1508-1586. Po njem je poimenovana ena od ulic,
na njej stoji evangeličanski dom in otroški vrtec z imenom Primož
Trubar.

Lep sončen dan vsem iz Tübingena
Irma

===

http://www.aristej.si/slo/dialogi/index.html -- Kazalo in uvodnik
Dialogov 5/6 (2022), v njih tudi kaj jezikoslovnega.