[SlovLit] Gostovanje Tilmana Bergerja -- Re: Na FF -- V Novi Gorici o Budalu -- Ludizem

[Miran Hladnik]

Od: Uhlik Mladen <mladen.uhlik na gmail.com>
Date: V sob., 2. apr. 2022 ob 14:59
Subject: Gostovanje prof. dr. Tilmana Bergerja z Univerze v Tübingenu

Vljudno vabljeni na predavanja prof. dr. Tilmana Bergerja, enega
vodilnih nemških slavistov z Oddelka za slavistiko Univerze v
Tübingenu. Prof. Berger bo imel naslednja predavanja:

v torek, 5. aprila 2022, ob 9. 40 uri (Tobačna ulica, predavalnica 4):
Užívání druhého pádu (genitivu) ve funkci přímého předmětu (predavanje
bo v češčini);
v sredo, 6. aprila 2022, ob 10.30 uri (pred. 2 na FF): Как говорить о
третьих лицах, не присутствующих в ситуации (predavanje bo v ruščini);
v četrtek, 7. aprila 2022, ob 11.30 (Mala dvorana, Inštitut za
slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU): Russian Particles ведь and же
and Their Equivalents in Other Languages (predavanje bo v angleščini).

Mladen

===

V včerajšnjem sporočilu
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007695.html) nisem bil
pozoren, da se povezava na intervju z B. A. Novakom odpira samo
zaposlenim na FF. Z opravičilom, miran

===

From: marija mercina <marija.mercina na gmail.com>
To: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>
Date: Sat, 2 Apr 2022 10:48:36 +0200
Subject: Napoved novogoriške počastitve pisatelja Andreja Budala

Vas Štandrež, Budalov rojstni kraj, je danes predmestje Gorice
(Gorizia v Italiji); po 2. svetovni vojni je povsem spremenila
narodnostno podobo, saj so vanjo naselili večkratno število istrskih
beguncev, slovenske družine pa so se v mnogih primerih odločale za
selitev v Jugoslavijo – ta majhna vas je sicer znana po  tem, da je
rojstni kraj Lovrenca Marušiča, o. Romualda, avtorja Škofjeloškega
pasjona, in po letališču na Rojcah, v neposredni bližini vasi, od
koder so na začetku 20. stoletja vzletala Rusjanova letala.

Andrej Budal je srednjo šolo dokončal v Gorici, nato študiral romanske
jezike na Dunaju in nekaj mesecev v Parizu, po končanem študiju pa se
je vrnil  na Primorsko in do fašistične prepovedi poučeval
slovenščino, nato  italijanščino in francoščino. Po zvestobi rodnim
krajem v najbolj sovražnih okoliščinah ga je mogoče primerjati s
pisateljema Francetom Bevkom in Damirom Feiglom.

Vzporedno s poučevanjem  je nastajalo Budalovo obsežno  pisateljsko
delo, pesmi in prevodi iz romanskih jezikov. Že kot študent na Dunaju
je v Ljubljanskem zvonu objavil svoje delo Križev pot Petra
Kupljenika. Njegova besedila v slovenščini  so večinoma izhajala pod
psevdonimi. S tem se je Budal izognil hujšemu preganjanju (za razliko
od Bevka), vendar je kot slovenski učitelj bil vedno znova premeščen v
kraje, kjer ni bilo slovenskega prebivalstva.

Po 2. svetovni vojni je, podobno kot Bevk,  sodeloval v pariških
pogajanjih o novi razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo, zaslužen je
za nastanek in delovanje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in
kulturnega doma.

Vabimo Vas na muzejski torkov večer 5. aprila 2022 ob 19. uri na Grad
Kromberk. Predavatelji Aldo Rupel, dr. Bogomila Kravos  in mag. Marija
Mercina bodo osvetlili Budalovo plodno delovanje. Prireditev bodo
spremljale recitacije in petje. Nekaj Budalovih pesmi bo recitirala
Darinka Kozinc, ljudske pesmi ob spremljavi kitare bodo zapele pevke
iz skupine Sanje, ki jo vodi Eva Sfiligoj, prof. kitare. Spominski
večer organiziramo v sodelovanju z Goriškim literarnim klubom
Govorica. To je prva prireditev kluba v nizu dogodkov, posvečenem
pomembnemu, čeprav prezrtemu slovenskemu ustvarjalcu.

Mag.  Marija Mercina

===

https://sl.wikiversity.org/wiki/Ludizem -- Ludizem, žal ne tisti
literarni. -- miran