[SlovLit] Dragan Živadinov -- Re: Ukrajina -- Sveti gral naravne logike

[Miran Hladnik]

Od: Urška <urska.perenic na gmail.com>
Date: V pon., 28. feb. 2022 ob 08:03
Subject: Oglejte si Srečanje z Draganom Živadinovom v Ilirski
Bistrici, oktober 2021 v YouTubu

https://youtu.be/D-cUrcz7DRM -- Dragan Živadinov iz Ilirske Bistrice
na obisku v Ilirski Bistrici. Zato veliko tudi o otroštvu na naših
koncih, s tem povezanim čustvenim spominom, o lepem, umetnosti in
znanosti.

===

Včeraj smo pri predavanju o slovenski prozi na spletu paberkovali po
slovenskih literarnih stikih z Ukrajino. Za starejše tekste je bilo
treba namesto Ukrajina uporabiti iskalne izraze (v sklonskih oblikah
in izpeljankah) Mala Rusija, Malorusi, Rusini, Rutenija, Galicija in
imena večjih mest, nekaj se najde tudi z izrazom Kozaki. Slovenska
biografija (https://www.slovenska-biografija.si/) pokaže desetine
osebnosti, katerih življenje je bilo povezano z Ukrajino, npr. Martin
Kuralt, Matija Čop, ki je bil profesor v Lvovu, tudi rod Prešernovega
prijatelja Poljaka Emila Korytka je izhajal iz polonizirane ukrajinske
družine. In še: Matija Murko, Leopold Lenard, Heinrich Penn, Ivan
Prijatelj, France Stele, Ivo Grahor, Anton Tanc - Čulkovski, František
Benhart ... Na Wikiviru sta Aškerčeva Ukrajinska duma
(https://sl.wikisource.org/wiki/Ukrajinska_duma), ki omenja
"ukrajinskega Prešerna" Tarasa Ševčenka, in Ukrajinski sonet
(https://sl.wikisource.org/wiki/Ukrajinski_sonet) Vere Albrehtove, o
kateri Alenka Župančič v opombi pravi, da je o Ukrajini pisala v več
delih.

Josip Lavtižar je 1906 v potopisu Pri severnih Slovanih
(http://archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog , na Wikiviru so
šele začetna poglavja tega teksta) opisal nezavidne življenjske
razmere v vzhodni Galiciji, kjer prebivajo Rusini ali Malorusi (v
poljski Wikipediji jih najdemo pod geslom Karpatorusini). Ti naj bi
bili večji in vitkejši kot Poljaki, »tudi značaja so menda mirnejšega
od Poljakov«. Imajo tri plemena: Bojci (Бойки), Huculi (Гуцули) in
Podolci (ta etnonim danes ni več v rabi). Bojci imajo »večinoma sive
oči in rjave lase, katere si možje radi brijejo, da nosijo le gost šop
na temenu glave«. Huculi imajo dolge lase, pisane malhe in široke
hlače in jahajo male konje. »Koče imajo zavarovane z dvojno ograjo, da
se obranijo medvedov.« Podolci prebivajo ob Dnjestru in Seretu v
vzhodni Galiciji. »Ako bi prišel naš kmet v podolsko vas, bi gotovo
rekel: "Tukaj bi ne hotel prebivati." Revščina, povsod revščina. [...]
Tudi za kurjavo nimajo drugega kakor posušen gnoj. [...] Kakšne so
šele hiše! Menda ni bolj zanemarjenih v vsej Galiciji.[...] V takih
hišah stanujejo ljudje in živina mirno eden poleg drugega.«

Na portalu Sistory (https://www.sistory.si/zrtve) je najti imena
številnih Slovencev, ki so padli za tuje interese med prvo ali drugo
svetovno vojno na galicijskih bojiščih; morda je bil med njimi tudi
kak literat. -- miran

===

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Date: V tor., 1. mar. 2022 ob 11:18
Subject: LK, 7. marec

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1205.
sestanek v ponedeljek, 7. marca, ob 18.00 v Modri sobi v 5. nadstropju
Filozofske fakultete. Predaval bo doc. dr. Sašo Živanović,
Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF UL. Naslov
predavanja: Ob izidu monografije Jezik, oblika in logika: v iskanju
svetega grala naravne logike.

Povzetek: Na predavanju bom orisal vsebino pravkar izhajajoče
monografije Jezik, oblika in logika: v iskanju svetega grala naravne
logike, napisane v soavtorstvu z ameriškim filozofom Petrom Ludlowom.
Razmišljanje pričenjava z idejo — svetim gralom srednjeveških logikov
— da je možno pravila sklepanja skrčiti na dve zelo preprosti pravili,
občutljivi na logično polarnost. Srednjeveško idejo razvijeva v
neprotisloven in poln Dinamični deduktivni sistem (DDS), ki se zdi
kognitivno bolj verjeten kot klasični formalni sistemi sklepanja. Nato
obrneva pozornost k eni od osnovnih semantičnih lastnosti naravnega
človeškega jezika, konzervativnosti. Izkaže se, da igra osrednja
relacija sistema DDS, ki jo imenujeva "p-doseg", ključno vlogo tudi
pri formalni karakterizaciji konzervativnosti. Oborožena s slednjo
uspeva razbliniti osnovno uganko t.i. oslovske naveznice ter pokazati,
da je (pluralna) predikatna logika prvega reda splošnemu mnenju
navkljub primerna za integracijo v sodobno tvorbeno skladnjo — še več,
logično obliko minimalistične slovnice lahko vidimo kot vrsto zapisa
najinega logičnega jezika.

Sestanek bo potekal v hibridnem sistemu. Povezava na Zoom:
https://uni-lj-si.zoom.us/j/95607565451
Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar