[SlovLit] Iz Tübingena o Almi M. Karlin -- Za moderatorje bralnih klubov -- Re: Pod palubo istega čolna

Ned Feb 13 18:24:48 CET 2022

Od: <irma.kern na guest.arnes.si>
Date: V ned., 13. feb. 2022 ob 10:09
Subject: Iz Tübingena o Almi M. Karlin

V torek, 1. 2. 2022, smo imeli na lektoratu slovenščine na
slavističnem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Tübingenu
slovenski kulturni praznik. Povabili smo Barbaro Trnovec, kustosinjo
etnologinjo in kulturno antropologinjo v Pokrajinskem muzeju Celje kot
odlično poznavalko Alme M. Karlin. Gostjo sta pozdravila direktor
slavističnega oddelka Tilman Berger in profesorica za slovanske
literature Schamma Schahadat. Barbara Trnovec je v digitalnem
predavanju z naslovom Neskončno potovanje Alme M. Karlin predstavila
pomembne postaje v Alminem življenju, njeno delo in literarno
zapuščino.

Alma Maksimiljana Karlin, Celjanka, ki je odrasla v nemško govoreči
slovenski družini, se je l. 1919 s celjske železniške postaje s
kovčkom in pisalnim strojem Eriko odpravila na potovanje okoli sveta,
s katerega se je vrnila šele po osmih letih. Svoje izkušnje je
objavila v potopisnih delih Einsame Weltreise (založba W. Köhler,
Minden, 1929) in Im Banne der Südsee (W. Köhler, 1930) in Erlebte Welt
(W. Köhler, Leipzig, 1933). Karlinova je na nemškem govornem področju
postala zelo priljubljena, knjige, ki so sledile (21 del do l. 1939),
so jo umestile med najbolj brane avtorice nemške popotne literature.
Njen potopis bolj razkriva imperialistični pogled na svet s konca 19.
st. kot pa družbenokritične poglede  v času po prvi sv. vojni. Prvi
knjižni prevod Karlinove, potopis Samotno potovanje, smo Slovenci
dobili l. 1969 (prevajalka M. Sever). Zanimanje za Karlinovo je v
sedemdesetih letih naraslo, o njej so pisali v popularnih slovenskih
časopisih. 1996 je izšel še prevod drugega dela potopisa Urok Južnega
morja (prevajalka M. Šijanec Novak), kasneje je izšlo še več prevodov
njenih del, med drugim avtobiografija Sama/Ein Mensch wird (Sanje,
2010, prevajalka M. Ajdnik Korošec). Predavateljica je predstavila
Almin pogled na drugega, njeno ambivalentnost in problem njene
nacionalne pripadnosti. Pisateljico so sprejemali kot Nemko,
Avstrijko, tudi Slovanko. Rodila se je v državi, ki je leta 1918
nehala obstajati, zato je celo življenje občutila svojo “brezdomnost”.
V avtobiografskih delih Alme Karlin so sledi njene hibridne
identitete: ‘Kolumbova hči’, nomadka, belka, pisateljica in popotnica,
raziskovalka, prevajalka, Evropejka, Staroavstrijka, tudi
Jugoslovanka. Zaradi svoje nacionalne hibridnosti Alma Karlin sebe med
potovanjem ne povezuje z nacijo, ampak z belo raso in Zahodom. Z
današnje perspektive so njene izjave pogosto rasistične, a za celovit
pogled je potrebno upoštevati družinsko okolje, družbene okoliščine in
čas, ki so oblikovali Almin pogled na svet.

Germanistka Amalija Maček v raziskavi Biti  jaz v popolni svobodi
(Dialogi, ur. M. Pušavec, 2018) ugotavlja, da so  daleč najbolj
kakovostna njena popotna in avtobiografska dela. Karlinova upošteva
vse značilnosti tega žanra, odlikuje pa jo poseben “pogled od spodaj,”
komunikativen slog in (samo)ironija.  Karlinova je odlična avtorica
žanrske, razvedrilne, ne vrhunske, prav tako pa ne trivialne
literature. Dela A. Karlin se umeščajo v nemški in z vidika recepcije
tudi v slovenski literarni sistem. Pisala je v nemščini, a so njena
dela brali tako nemški kot dvojezični, izobraženi slovenski bralci.
Zanimanje za njena dela v zadnjem času narašča ne le v Sloveniji, pač
pa tudi v Nemčiji, kjer so ponovno izdali njene potopise (Aviva
Verlag). [...] [Celotni prispevek je na
https://slov.si/doc/irma_alma.docx]

Lep pozdrav iz Tübingena
Irma

===

From: Tatjana Jamnik <tatjana.jamnik na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sun, 13 Feb 2022 16:29:37 +0100
Subject: Pogovori v bralnih skupinah za boljše učne rezultate

Spoštovani, vabimo vas na ciklus webinarjev za moderatorje bralnih
klubov, ki bo potekal med 1. 3. in 17. 5. 2022 v štirih zahtevnostnih
stopnjah. Webinar je zasnovan tako, da si izmenjujemo teoretično
znanje in praktične izkušnje ter skupaj razpravljamo o konkretnih
težavah iz prakse.

Zakaj se je o knjigah dobro pogovarjati skupinsko? Sproščen skupinski
pogovor otrokom in mladostnikom pomaga krepiti zbranost in zmožnost
poglobljenega razumevanja besedil, seveda pa tudi kritičnega
razmišljanja in spoštljive, argumentirane izmenjave mnenj. Dolgoročno
obet sproščenega pogovora o knjigi mlade motivira za branje.

Kot poudarja Meta Grosman, se učenci, dijaki ali študentje ob
skupinskem pogovoru o knjigi naučijo predvsem tega, da ni enega samega
pravilnega odgovora, temveč obstaja toliko interpretacij in mnenj,
kolikor je bralcev. Poleg tega lahko mentor skozi pogovor z mladimi
bralci besedilo tudi podrobno analizira in jim predaja znanje (npr.
literarnovedno). Hkrati pa jim seveda pomaga pri poglobljenem
razumevanju literarnega ali strokovnega besedila. (Na nekaterih
fakultetah so že ustanovili bralne skupine, s katerimi premoščajo
težave pri študiju strokovne literature.)

In ne nazadnje: ker ni pritiska ocenjevanja, pogovor v bralni skupini
mladim pomaga pri osebnostni rasti – nudi jim prostor svobodnega
izražanja, v katerem se lahko razvijejo v razmišljujoče, ustvarjalne
in samozavestne posameznike, ki se bodo v življenju znali spoprijeti z
vsakim izzivom.

Če vam finančne zmožnosti ne dovoljujejo plačila kotizacije, nas lahko
zaprosite za donacijo v obliki brezplačne udeležbe webinarja.

Če se zaradi časovne stiske webinarja ne morete udeležiti, se lahko o
bralnih klubih poučite samostojno, npr. na našem portalu v rubriki
Bralni klub: https://www.samozalozba.si/category/naredi-sam/bralni-klub/

Več na: https://www.samozalozba.si/webinarji-za-moderatorje-bralnih-klubov-2022/

Tatjana Jamnik
KUD Police Dubove

===

https://slov.si/doc/branko_gradisnik_moje_politicne_izkusnje4.docx --
Branko Gradišnik: Moje politične izkušnje, 4. -- V nadaljevanju
Gradišnikovih spominov (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007651.html) tudi nekaj
o Dušanu Pirjevcu.