[SlovLit] O slovenščini pod fašizmom -- Mesta, junaki, vojaki -- Stopenjska berila -- Gejevska književnost in računalniške metode

[Miran Hladnik]

From: Marko Kravos <komarko na spin.it>
Cc: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 18 Jan 2022 13:19:37 +0100
Subject:  Objava o Kravosovih in primorskem antifašizmu v zagrebških Novostih

Cenjeni in dragi! Spodaj sta vezalki na dvoje kolumn, ki ju je Sinan
Gudžević v zagrebških Novostih posvetil moji družini, predvsem pa
mojemu očetu Josipu in okoliščinam ter ljudem ob mojem rojstvu.
Njegovo evforično odkrivanje primorske zgodovine izpod fašizma me je
zelo ganilo > predvsem pa me je opozorilo, da smo ob lastnih
pre-izkušnjah premalo samozavestni. Zgodba mojega očeta je izpisana s
širokim in empatičnim zamahom, ki vam bo gotovo v stilistični užitek >
ob prepričanju, da vam hrvaščina ne bo delala prevelikih težav.
Predvsem pa je v njej sporočilo, da mi je odpor do fašizma dragocen in
trajen vsadek v srce.

https://portalnovosti.com/stempihar-kravos
https://portalnovosti.com/muke-po-josipu-kravosu

Prisrčno vas pozdravljam
Marko Kravos

===

From: LUD Literatura <urednistvo na ludliteratura.si>
To: Slovlit Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 19 Jan 2022 06:14:27 +0000
Subject: Šola brezboštva za junake

Od lanskega leta vam dolgujemo še nekaj literarnih poslastic. Zbirki
Novi pristopi se pridružuje imagološka monografija komparativista in
literarnega zgodovinarja Toneta Smoleja Mesta, junaki, vojaki, zbirka
Stopinje pa je bogatejša za zbirko kratke proze Šola brezboštva
klasika srbske književnosti 20. stoletja Aleksandra Tišme v prevodu
Varje Balžalorsky Antić. [...]

Tone Smolej je predavatelj na ljubljanski Filozofski fakulteti. Avtor
treh knjig s področja francosko-slovenskih literarnih stikov
(Slovenska recepcija Emila Zolaja, 2007; Iz francoskega poslovenjeno,
2008; Slovenska recepcija francoske književnosti od klasicizma do
simbolizma, 2018). V dveh monografijah je raziskoval zgodovino
slovenskih pisateljev študentov avstro-ogrskih univerz. Soavtor
biografije Antona Ocvirka (2007) in Zgodovine Filozofske fakultete v
Ljubljani (2019). Komentiral je tudi več slovenskih izdaj francoskih
klasikov. Monografija Mesta, junaki, vojaki prinaša razprave o
filohelenizmu, o podobi Poljske, Bosne ter nemških častnikov v
slovenski književnosti, hkrati pa se osredinja tudi na ubeseditve
nekaterih evropskih mest (Dunaja, Pariza, Benetk, Rima) pri naših
pisateljih.

"Slovenija se v francoski književnosti pojavlja bodisi kot rajski
bodisi kot peklenski prostor. Čeprav se je Nodier posvečal idilični
pokrajini, je opisoval tudi diaboličnega razbojnika. V 20. stoletju je
Lacaze v Alpah doživljal pekel, Green pa zemeljski raj. Tudi junaka
Slovenskega poletja se gibljeta med rajskim in občasno peklenskim."

Aleksandar Tišma (1924–2003) je klasik srbske književnosti 20.
stoletja. Njegova dela so v prevodih zaživela v več kot dvajset
jezikih in bila ovenčana s pomembnimi mednarodnimi nagradami. Kot
vsestranski ustvarjalec je objavil vrsto pesniških zbirk, romanov in
zbirk novel, pri nas pa je znan predvsem po romanu Uporaba človeka, ki
je bilo doslej tudi edino njegovo delo, prevedeno v slovenščino. Šola
brezboštva sodi med avtorjeva najpomembnejša dela. Ta izjemno
komponirana knjiga obsega štiri novele, ki so napisane v istem duhu in
slogu, saj se vse podajajo v malokrat raziskan prostor morilcev in
žrtev. Med srbskimi in tujimi kritiki velja za najokrutnejšo knjigo
Aleksandra Tišme, še posebej je to mogoče reči za naslovno zgodbo, o
kateri je neki belgijski kritik zapisal, da je ena od najstrahotnejših
zgodb, kar jih je kdaj bral.

"Življenje bo torej teklo naprej, kot da se ni nič zgodilo, ostal bo
človek, sina ima, ima prihodnost, neskončno dolgo prihodnost pred
seboj. Življenje. In Dulič se je uklonil nevzdržnemu nagibu, mešanici
ganjenosti in očaranosti, ter zakorakal proti vratom in obrnil ključ v
ključavnici, nato spet stopil korak nazaj, sklenil dlani, pogledal
kvišku, k stropu, in kriknil, močno, svobodno: »Hvala ti, bog! Bog, ti
ne obstajaš! Ne, prav zares ne obstajaš! Jaz sem bog!«."

===

Od: <mateja.kosi na seznam.cz>
Date: V tor., 18. jan. 2022 ob 15:20
Subject: [Stopenjska berila]

[...] Takole pišejo na straneh Centra za slovenščino: Trenutno
pripravljamo zbirko knjižic, ki bo predstavila slovenske junakinje in
junake. Bralci bodo v njih spoznali Martina Krpana, Lepo Vido,
Desetnico, Povodnega moža, Veroniko Deseniško, Kralja Matjaža in druge
osebe, ki so del slovenskega kulturnega in literarnega zemljevida.
[https://centerslo.si/stopenjska-berila]  [...]

Lepo vas pozdravljam iz Brna,
Mateja Kosi

===

Matt Warner: Queer literature, theory and computational methods.
Stanford Literary Lab v četrtek 20. 1. 10.00--12.00 po pacifiškem
času. Predavanje po Zoomu
(https://stanford.zoom.us/j/92170988416?pwd=eTl2Vkk4K1dsVkpWaTBVUGR4M0Z5dz09).