[SlovLit] Kako citirati jezikovne vire -- Re: Ustavimo državni udar

Sre Nov 24 18:21:12 CET 2021

Od: Igor Kramberger <k na aufbix.org>
Date: V tor., 23. nov. 2021 ob 16:20
Subject: Re: [SlovLit] Kako citirati jezikovne vire
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007562.html)

Dober dan, Miran! Med prebiranjem današnjega zbirnika s sporočili za
*slovlit* je mojo pozornost pritegnila povezava na prispevek o
navajanju jezikovnih virov.

Vprašanje zveni zastavljeno ozko, a se dotika širšega oziroma
splošnega vprašanja, kako navajati *karkoli*, kar najdemo (odkrijemo,
preberemo) na svetovnem spletu – in to potem tudi navedemo. Pozornost
je prispevek pritegnil tudi zato, ker sem pred dnevi prejel prošnjo,
da naj svetujem, kako se *pravilno* navaja slovarje in prispevke iz
Wikipedije v akademskem prispevku.

Moj prvi odziv je bil, da *pravilno* navajanje preprosto ne obstaja,
temveč zgolj *dosledno*, kolikor se pač oprimemo nekega vzorca – ali
se moramo držati navodil neke revije oziroma spletnega portala (in
študent želja ali zahtev svojega profesorja). Dodal sem kot primer, da
spletni portal *Encyclopædia Britannica* ponuja uporabniku *tri*
oblike navajanja njenih prispevkov: MLA, APA in Chicago Manual of
Style.

<https://www.britannica.com/topic/Encyclopaedia-Britannica-English-language-reference-work>
– ni mogoče navesti povezave do teh primerov, na strani, ki se odpre s
to povezavo, je treba še klikniti na gumb *Cite*, da se nam odpre
ustrezno podokno.

Opazno je, da so bistvene razlike v *razporeditvi* oziroma zaporedju
podatkov in v *rabi* ločil. Ne gre torej za kakšne usodne razlike,
čeprav so te na prvi pogled zelo vpadljive.

V prispevku, ki se nam odpre, če sledim povezavi, objavljeni na
*slovlitu*, je govora je navajanju jezikovnih virov, ki so dostopni na
svetovnem spletu. Prispevek je na voljo v pdf-formatu, kar pomeni, da
ima vključeno tudi številčenje strani (paginacijo). In tako sem se
vprašal, ali jo moram navesti ob povezavi ali ne, ko bom navedel
trditev iz prispevka. Denimo:

"Najpodrobnejša navodila za navajanje virov podaja revija Slovenščina
2.0,[12] ki ločuje navajanje korpusov, spletnih strani in spletnih
virov." (https://revije.ff.uni-lj.si/slovenscina2/article/view/9164/9066)

Najprej: Stavek sem moral pretipkati, ker ga ni bilo mogoče
prekopirati s spletne strani: to se mi zdi nenavadno za današnji čas.
Potlej: če navedem povezavo, je nujno / potrebno / smiselno, da
navedem še stran: 8? Kajti, slednjič: Če vstavim navedeni stavek v
Googlov iskalnik, mi pokaže povezavo na revijo.

Z drugimi besedami, trditev, ki jo najdem na naslednji, 9, strani, je
zato hkrati pravilna in zavajajoča:

"Slavistična revija[15] v navodilih za oblikovanje seznama literature
uvaja zelo nenatančno navajanje spletnih virov, brez navedbe spletnih
povezav, verzij in datuma dostopa."

Lahko se strinjam z avtorji, da je potrebno navesti *datum* ogleda
spletne strani, a ne zgolj zaradi njihovega nenehnega spreminjanja,
temveč tudi (in pogosto zlasti) zato, da zabeležimo, kdaj je bila neka
stran (sploh še) dostopna. Kaj vse bi moral storiti, da bi videl
prispevek na Wikipediji, ki bi bil / je nenehno predelovan, v obliki
ali stanju za nek datum v preteklosti? Ne vem! Vem pa, da jih ne
spreminjajo zgolj uredniki – in da so lahko spremembe zelo raznolike,
o čemer obstajajo tudi študije: to velja zlasti za ideološko ali
politično občutljive teme in za prispevke o znanih osebnostih.

[...] [Nadaljevanje in celotni prispevek beri na
https://slov.si/doc/citiranje_jezikovnih_virov.docx -- mh.]
Lep pozdrav,
--
Igor

===

Re: Ustavimo državni udar
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007559.html). Na
nazadnje objavljene fotografije sem dobil več odzivov, med pohvalnimi
tudi skeptičnega. Na slike petkovih protestnih napisov pokažem s
povezavo na slovlitu sicer vsakih 14 dni, včasih tudi pogosteje,
vendar je bila tokrat povezava na prvem mestu med sporočili, vsebovala
je manj slik, a so bile skoraj same protestne. Povrhu je bil naslov
strani v fotogaleriji citat enega izmed udarnih napisov, do
komentarja, ki opozarja na posnetke z literarnovedno razsežnostjo, pa
je gledalec naletel šele, če je odprl stran v galeriji in kliknil na
povezavo Komentar. Stran je poleg napisov vsebovala še koncert
literarnega zgodovinarja Mirana Košute in kantavtorja in pisatelja
Janija Kovačiča s pesmimi italijanskega kantavtorja slovenskega
porekla Giorgia Gabra, kar se je navezovalo na problem kategorizacije
avtorjev v Cobissu in na Wikipediji, objavljen na Slovlitu nekaj dni
prej.

Odzivi mi narekujejo pojasnilo, kako pri objavah fotografij lovim
ravnotežje med strokovno zamejenostjo foruma Slovlit in njegovo
vpetostjo v vsakdanje javno življenje. Sporočil, ki odkrito
razplamtevajo in niso povezana z
literaturo/jezikom/akademijo/digitalno humanistiko, na forumu ne
objavljam, pri sporočilih strokovne narave pa s [...] zaznamujem
navijaška ideološka ali potencialno žaljiva mesta, ki sem jih
izpustil. Ostane seveda še cel kup načinov za vnos osebnih prepričanj
v strokovna sporočila, zaznamovana je ponavadi že izbira teme.
Aktualno družbeno situacijo dojemam kot resno in zaskrbljujočo. Od
strategij, ki so ljudem v takem položaju na razpolago, je v slovenski
zgodovini največkrat prišla prav strategija sprenevedanja, ki je v
tem, da nevarnosti ne pripoznamo in se obnašamo, kot da je vse v redu
(takega obnašanja je bilo polno v Mohorjevih slovenskih večernicah)
ali da bo slej ko prej minilo samo od sebe. Kadar je šlo zares za
nohte,  se je skupnost identitetno okrepila s strategijo radikalnega
odpora (npr. v kmečkih uporih in NOB) in s kompleksno strategijo
priznanja in adaptacije preteče nevarnosti (kot Prešernov Črtomir v
razmerju do krščanstva). Oboje je boleče in tvegano, premišljanje v to
smer nam ne vzbuja prijetnih občutkov. Kljub temu čutim državljansko
dolžnost, da z objavo slik protestnih napisov, ki so mnogim
neprijetni, nadaljujem: če se hočemo z družbenimi problemi uspešno
spopasti, jih moramo najprej priznati in jih artikulirati. To zelo
razločno počnejo protestni napisi, ki jih vzporedno postavljam tudi v
Zbirko (Wikimedia Commons) v kategorijo Slovene-language signage at
demonstrations (https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Slovene-language_signage_at_demonstrations),
kjer se znajdejo v soseščini mnogih iz drugih jezikovnih okolij. S
številnimi referencami na literaturo niso samo gradivo za
jezikoslovce, ampak imajo tudi literarnovedno vrednost. Naj torej
izpolnijo tako svoje ožje strokovno kot javno poslanstvo. -- miran