[SlovLit] Ali je Boris Pahor italijanski književnik, ki piše v slovenščini -- Literatura 364 -- Re: Nove knjige ZRC SAZU

Pet Nov 12 11:47:12 CET 2021

Od: Marko Juvan <marko.juvan na guest.arnes.si>
Date: V tor., 9. nov. 2021 ob 10:36
Subject: Re: "slovensko pišoči italijanski književniki"
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007545.html)

[...] uvrščanje, ki ga avtoritativno (avtoritarno?) uvaja IZUM, je
gotovo izziv našim občutjem kolektivne pripadnosti, a ni samo stvar
(nacionalne) ideologije oziroma zavesti. Je tudi prvovrsten
epistemološki izziv, ki se pojavlja na preseku informatike in
literarne vede oziroma, širše, digitalne in "analogne" humanistike.

1. Že Miran je v svojem zapisu opozoril na vsiljevanje univerzalnih
klasifikacijskih modelov, ki posamezno entiteto (v našem primeru
pisateljico ali pisatelja) uvršča v eno samo kategorijo, čeprav so že
od nekdaj pripadnosti (identitete) multiple. To pomeni, da se ena
entiteta lahko uvršča hkrati v več različnih kategorij.
Klasifikacijski sistemi, ki jih uporablja IZUM, očitno sledijo binarni
logiki klasificiranja, zaradi katere na primer pokojni Fabjan Hafner
ne more biti obenem slovenski, zamejski, avstrijski in nemški pesnik,
temveč ga je treba stlačiti samo v eno izmed naštetih kategorij.
Kolikor mi je znano (tudi iz prakse sodelovanja z računalničarji), se
v informatiki klasificiranje enote v več kategorij hkrati lahko reši z
drugačnim modelom, s t. i. oznakami (tagi). Posamezna enota ima lahko
več oznak obenem, tako da jo je mogoče najti, če iščemo po vsaki od
kategorij, s katero je označena - in ne le po eni, kot v binarnem
modelu klasificiranja.
Na ta način se digitalna humanistika vsaj deloma približa "analogni"
(tradicionalni) humanistiki, saj je za analogne modele značilno
stopenjsko prehajanje med kategorijami, medtem ko je digitalni model
nujno diskreten (0-1, ne pa "malo več kot nič, malo manj kot ena").

Spoznavni problem pa je nacionalno uvrščanje književnic in
književnikov tudi v okvirih same literarne vede oziroma humanistike
nasploh. Zgodovinsko mišljenje nam pove, da narodi in države niso od
nekdaj, temveč se formirajo in izginjajo v teku dogodkovnih in
mentalnih sprememb sveta. Literarni zgodovinar_ka pa razlaga
preteklost v kategorijah svoje sedanjosti. Tega se danes navadno
zaveda, medtem ko se historičnosti kategorij informatiki navadno ne
zavedajo. Za njih je univerzalna logika modela, ki je zanje trenutno
optimalen.

2. Meni je v okviru literarne vede metodološko najbližji kriterij
uvrščanja pisateljev in pisateljic v slovensko, avstrijsko,
italijansko itd. literaturo ta, v katerem od omenjenih sistemov je
dotični literarni proizvajalec dejavno najbolj navzoč s svojimi teksti
in odzivi nanje - za Pahorja je to nedvomno slovenski literarni
sistem. A obenem Pahor postaja vse bolj prepoznaven tudi v
italijanskem literarnem sistemu (prek prevodov, izjav v medijih,
intervjujev, nagrad), konec koncev tudi v svetovnem literarnem
sistemu. Za to, kateremu literarnemu sistemu prevladujoče pripada
določen avtor_ica, pa je treba upoštevati še njeno oziroma njegovo
izbiro jezika, samoopredelitev v luči rabe etnonimov in ciljno
javnost, kolikor se jo da ugotoviti iz avtorskih izjav ali del. Kot
ugotavlja Andrej Leben s sodelavci, se ravno na primeru literature
koroških Slovencev pokaže, da ti avtorji delujejo v več literarnih
sistemih hkrati - zato predlagajo zelo uporaben pojem "literarni
interakcijski prostor". V tem smislu je treba odločno nasprotovati
tako logiki "ali-ali" kakor tudi vsiljevanju trenutnega državljanstva
(morda pa le naslova stalnega bivališča v neki državi) kot glavnega
kriterija za določanje, kateri literaturi kdo pripada.

LP!
Marko

===

From: LUD Literatura <urednistvo na ludliteratura.si>
To: Slovlit Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 11 Nov 2021 06:14:23 +0000
Subject: Izšla je Literatura 364, odprta je prijava na kritiško delavnico

O bralskem užitku, padanju v zgodbe in vživljanju v svetove piše
Aljoša Harlamov, ki je pred mesecem ali dvema v okviru festivala
angažiranega pisanja Itn. vodil pogovor Izmišljeni svetovi kot odsev
današnjega časa. V tokratnem besedilu se bolj posveti pomenu branja in
se skuša spomniti svojih prvih bralskih izkušenj in pobegov v knjige
ter razmišlja o tem, ali je bilo obsesivno branje neke vrste
eskapizem. Ker je kot otrok in najstnik bral v glavnem žanrsko,
fantazijsko literaturo, svojo izkušnjo poveže s poznejšim branjem t.
i. visoke literature: »Ideja, da je vživljanje v literarne like pri
bralcih žanra ali trivialne literature trdnejše, močnejše, bolj
infantilno, je pa sploh ideja, od katere se cedi neprikrito
elitistično omalovaževanje kontinentalne literarne vede, ki
predvideva, da se ›zahtevnejši‹ bralec, ki enako kompetentno bere tudi
visoko literaturo, nikoli ne bi pritaknil žanra ali da žanr potem bere
nenadoma radikalno drugače, skoraj nagonsko. [...] In morda so
klasične fantazijske pustolovščine tudi v resnici precej fantovske
fantazije o junaštvu in posledični spolni dostopnosti žensk, in kdor
bere samo dela zahodnih belih moških iz osemdesetih in devetdesetih,
bo morda res dobil samo to – toda fantazijski žanr je skupaj z
znanstveno fantastiko vsaj v zadnjem desetletju v resnici najbolj
vključujoč in raznolik žanr, tako med avtorji in avtoricami kot junaki
in junakinjami ter njihovimi zgodbami in usodami.« Vprašanju, kaj
beremo, moramo skratka vedno dodati tudi vprašanje, kako beremo, in
bralski užitek je odvisen od vživetja in možnosti prepustitve. Žal
smo, kot tudi ugotavlja avtor, profesionalni bralci tukaj vedno na
slabšem. [...]

Kritiško delavnico, ki bo potekala novembra in decembra v živih in/ali
spretnih srečanjih, bo vodila literarna kritičarka in kulturna
novinarka Maja Šučur, nekdanja dobitnica Stritarjeve nagrade in
aktualna urednica revije Literatura, v goste bo povabila tudi druge
aktivne mojstre kritiške in leposlovne besede. Če se želite vaditi v
kritiškem pisanju, lahko na elektronski naslov maja.sucur na gmail.com s
svojo prijavo pošljete še pripis o svoji motivaciji, kritiških
izkušnjah in pričakovanjih. Prijave naj prispejo do srede, 17.
novembra. Udeležba je prostovoljna in brezplačna, pogoj zanjo je
zmožnost dela v skupini.

===

Od: Tivadar, Hotimir <Hotimir.Tivadar na ff.uni-lj.si>
Date: V sre., 10. nov. 2021 ob 21:34
Subject: [re: https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007547.html]

Drage kolegice, dragi kolegi! Kratko vabilo na spletno predstavitev
novih knjig Založbe ZRC SAZU in tudi knjige Zgodovinski spomin
slovenskega Prekmurja. Druga izdaja polemike o knjigi Tiborja Zsige
Muravidéktől Trianonig A szlovén Muravidék történelmi emlékezete.
Polémia Zsiga Tibor Muravidéktől Trianonig c. könyvéről. Második
kiadás Avtor: Vilko Novak, avtor spremne študije Hotimir Tivadar.
Svojih in tudi Novakovih 5 minut dobim na koncu, iz Ljubljane v naše
Prekmurje, v celotno pokrajino med Muro in Rabo, z mislijo na
večjezikovno slovensko-madžarsko sožitje in nadaljnji kulturni razvoj
najlepše pokrajine na svetu. Na žalost bo le spletno, digitalno, a
vseeno bo, upam, zanimivo. Spletni prenos bo v petek, 12. novembra, ob
11. uri po kanalu YouTube: https://youtu.be/jXDESY4ljdU