[SlovLit] Prenj -- Trije romani; pripoved -- Na FF

Sob Okt 16 15:35:05 CEST 2021

Leta 1943 je Vladimir Nazor v zbirki Pjesme partizanke objavil pesem
Prenj. Postavil sem jo na Wikivir in zraven delovni slovenski prevod
(https://sl.wikisource.org/wiki/Prenj). Zdaj pa kličem po boljših
prevodnih rešitvah. Prispevate jih tako, kot smo se pred leti
preskušali ob pesmi Ogenj in led Roberta Frosta
(https://sl.wikisource.org/wiki/Ogenj_in_led). Najboljši prevod morda
objavijo v Planinskem vestniku. -- miran

===

Od: Alojzija Zupan <alojzija.zupan-sosic na guest.arnes.si>
Date: V sob., 16. okt. 2021 ob 12:56
Subject: [O treh romanih in o pripovedi]

Alojzija Zupan Sosič: Kvaliteta treh slovanskih romanov: Temna
ljubezen, V temo in Islandski triptih. Predavanje v Slovanski
knjižnici 13. 9.  2021 v okviru SLOVANSKI FOKUS: ČEŠKA, POLJSKA IN
SLOVAŠKA KNJIŽEVNOST (https://www.youtube.com/watch?v=94S6aV3Wd3A).

Tina Kozin: "Narejeni smo tako, da vse dojemamo kot zgodbo": Z redno
profesorico dr. Alojzijo Zupan Sosič o pripovedi tako in drugače.
Pogovor za radiu Ars (Radio 3. program)  sreda, 6. 10. 2021, literarna
matineja. -- O čem govorimo, ko govorimo o pripovedi? Je kakšna
razlika med rabo tega izraza v literarni vedi in spoznavni filozofiji?
Je literarna oznaka kratka pripoved sinonimna z izrazom kratka proza?
Kako se literarna kratka pripoved povezuje ali razhaja z zgodbo?
Obstaja pripoved brez zgodbe? Odgovore na ta vprašanja iščemo z redno
profesorico, doktorico Alojzijo Zupan Sosič, avtorico antologije
najkrajše slovenske pripovedi Na balkon visoke hiše. Za obsežni
projekt je pregledala okoli 1000 knjig, pripoved pa je tudi področje
njenega znanstvenega raziskovanja
(https://ars.rtvslo.si/2021/09/literarna-matineja-249/).

lp, Alojzija

===

Od: Zajc Božič, Kristina <Kristina.ZajcBozic na ff.uni-lj.si>
Date: V pet., 15. okt. 2021 ob 11:41
Subject: Napovednik dogodkov FF

FF gosti razstavo Katalonščina: deset milijonov evropskih glasov.
Katalonščina vsekakor ni manjšinski jezik: po pogostosti zaseda 14.
mesto v Evropi, ima več kot deset milijonov govorcev, govorijo jo v
štirih evropskih državah. Razstava Katalonščina: deset milijonov
evropskih glasov predstavi podatke, ki pričajo o živahnosti jezika na
področju kulture, izobraževanja, sociale, dela, tehnologije, športa in
uprave, kakor tudi položaj manjšine pod pritiskom španskih,
francoskih, italijanskih in evropskih institucij. Slavnostna otvoritev
razstave, ki ji bodo prisostvovali delegat katalonske vlade v
jugovzhodni Evropi Eric Hauck, dekanja FF prof. dr. Mojca Schlamberger
Brezar in lektorica za katalonski jezik na FF Hristina Vasić Tomše, bo
v torek, 19. 10. 2021, ob 11.00 uri v avli FF. Razstava bo na ogled do
5. novembra 2021.

Mojca Stritar Kučuk, idr.: Slovenščina 1+: Slovnične tabele in vaje za
južnoslovanske govorce slovenščine kot drugega jezika (Učbeniki za
učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika). Slovenščina 1+ je
komplet učnega gradiva, pripravljen z mislijo na mednarodne študente,
ki se v prvem letu študija na UL udeležujejo lektorata slovenščine kot
tujega jezika. Ker so ti študenti v velikem deležu iz Bosne in
Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Srbije ali Makedonije, so v učnem
gradivu izpostavljena predvsem vprašanja, koristna za govorce
južnoslovanskih jezikov. Knjiga je na voljo v Knjigarni FF.

https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/besedne-postaje/ciklus-besednih-postaj-2021
 -- Ciklus besednih postaj 2021 v Knjigarni FF:

O branju, ki bralca bogati: slovaška in srbska književnost (V
sodelovanju s KUD Police Dubove). [...] z nagrajenima prevajalkama
[smo se] pogovarjali o branju, bralcih in obrti književnega
prevajanja. Gostji sta predstavili deli iz zakladnice slovanskih
književnosti, ki bralca spremljata še dolgo po končanem branju: Đurđa
Strsoglavec je spregovorila o biografskem romanu Tesla, portret med
maskami srbskega pisatelja Vladimirja Pištala, Diana Pungeršič pa o
zbirki kratke proze Pasji dnevi slovaškega pisatelja Dušana Mitane.
Đurđa Strsoglavec je predavateljica na Oddelku za slavistiko FF UL in
književna prevajalka bosanske, hrvaške, srbske in makedonske
književnosti ter prejemnica nagrade srbskega centra PEN za najboljšo
prevajalko srbske književnosti. Diana Pungeršič je literarna
kritičarka, književna prevajalka iz slovaščine in češčine ter v
slovaščino, ki je za svoje prevajalsko in literarnokritično delo
prejela nagrado Radojke Vrančič in Stritarjevo nagrado. --
https://www.youtube.com/watch?v=7YrgRROWePI&feature=emb_imp_woyt

Pogovor o fantazijski literaturi in antijunakih (Mladinska knjiga
Založba). Pogovor s prevajalcema Kajo Bucik Vavpetič in Sergejem Hvalo
- Snetijem je vodil Jure Preglau. Za izhodišče so vzeli knjigi Laži
Locka Lamore (Scott Lynch) in Odloči naj vojna (Joe Abercrombie), v
katerih so glavni protagonisti izraziti antijunaki. Razglabljali so,
zakaj imajo bralci te antijunake radi, čeprav so morilci, tatovi,
sleparji itn. Poleg tega pa sta prevajalca predstavila prevajalske
zagate, ki so se pojavile ob prevajanju teh dveh knjig. --
https://www.youtube.com/watch?v=mQ35s1aQbH8&feature=emb_imp_woyt

Tomo Virk, Literatura in etika (LUD Literatura). Prof. dr. Tomo Virk
je literarni zgodovinar in teoretik, esejist in prevajalec, predava na
Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske
fakultete Univerze v Ljubljani. Z dr. Maticem Kocijančičem sta se
pogovarjala o Literaturi in etiki, Virkovi šestnajsti samostojni
knjigi – nadaljevanju njegove teoretske monografije Etični obrat v
literarni vedi (2018) –, ki prinaša interpretacije konkretnih
literarnih besedil v luči večplastnega razmerja med literaturo in
etiko. -- https://www.youtube.com/watch?v=uUK0xuYHdIs&feature=emb_imp_woyt

Vlasta Pacheiner Klander, Luka Repanšek idr., Razgledi po
staroindijski književnosti: Prevodi in interpretacije (Znanstvena
založba Filozofske fakultete UL). Berilo Razgledi po staroindijski
književnosti je antološko zasnovan učbenik staroindijske književnosti,
ki je namenjen tako študentom kot mnogo širšemu krogu bralcev – prav
vsem, ki jih zanimajo oz. privlačijo stare in oddaljene književnosti!
Ker gre za najobsežnejši svetovni literarni korpus, se po njem na 500
straneh in v dobri uri lahko seveda res le razgledamo, a so izbrani
literarni spomeniki, predstavljeni v knjigi in doživeti v pogovoru,
obenem dovolj reprezentativni, da si bosta tako bralec kot poslušalec
vendarle ustvarila dober vtis o idejnem svetu in estetiki osupljive
književnosti stare Indije. --
https://www.youtube.com/watch?v=Wm90FzhGcjM&feature=emb_imp_woyt

Lev N. Tolstoj, Vojna in mir, Ivo Andrić, Travniška kronika (Mladinska
knjiga Založba). Zakaj in za koga nova prevoda Tolstojeve Vojne in
miru ter Andrićeve Travniške kronike? In zakaj ravno zdaj? O tem in še
o čem se pogovarjajo prevajalki Lijana Dejak in Đurđa Strsoglavec ter
urednik Andrej Ilc z Mladinske knjige, kjer sta oba nova prevoda
izšla, in sicer v zbirki s pomenljivim naslovom Veliki večni roman. --
https://www.youtube.com/watch?v=nGXTvUHnMKY&feature=emb_imp_woyt

Jožef Muhovič, Vid Snoj, Diafanije: pogovori o likovni in literarni
umetnosti (LUD Literatura). Diafanije so knjiga v obliki dialoga. Njen
naslov izvira iz grške besede diapháneia, ki pomeni »prosojnost«,
»prosevanje« in »presvetljevanje«. Dialogi v knjigi so posvečeni
obravnavi likovnih del, ki so nastala po literarni predlogi, in
literarnim delom, ki so nastala na osnovi likovnih umetnin. V obeh
primerih se umetniška dela vzajemno osvetljujejo. Iz tega
osvetljevanja in prisluškovanja drugi strani pa lahko vzniknejo uvidi
v najbolj presenetljive ekspresivne geste, v katerih se poslušanja in
gledanja vredne stvari šele porajajo kot takšne. V pogovorih o
izbranih umetniških parih sta avtorja s presenečenjem ugotavljala, da
se medsebojno presvetljujeta tudi njuni stroki, literarna in likovna
teorija. Velikokrat sta namreč opazila, da ju intervencije sogovornika
vzpodbujajo k mislim, do katerih zgolj na podlagi lastnih strok ne bi
prišla in jih pred pogovorom tudi nista poznala. --
https://www.youtube.com/watch?v=aaPPDEMZEdc&feature=emb_imp_woyt

Tina Kozin, Nebo pod vodo (Založba Litera). Tretja pesniška zbirka
Tine Kozin, komparativistke, kritičarke, urednice, doktorske študentke
in radijske ustvarjalke na radiu ARS, nam zastavi ključno vprašanje že
z naslovom: Nebo pod vodo (2020). Vprašanju – zakaj je nebo pod vodo?
– se pridružujejo še številna druga: zakaj pesmi brišejo meje med
človeškim in nečloveškim, kako se narava zlije s človekom, kakšno
vlogo imajo sugestivne estetske podobe, kaj je mobilna silabičnost … O
nagrajeni pesniški zbirki (Veronikina nagrada) se je s pesnico
pogovarjala red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič. --
https://www.youtube.com/watch?v=CYIKUcodVrQ&feature=emb_imp_woyt

Maja Bitenc, Marko Stabej, Andrejka Žejn (ur.), Sociolingvistično
iskrenje (Znanstvena založba Filozofske fakultete UL). Urednica in
urednik monografije Sociolingvistično iskrenje, Maja Bitenc in Marko
Stabej, predstavljata nastanek in vsebino dela, ki je posvečeno
90-letnici rojstva zaslužne profesorice dr. Brede Pogorelec in
vključuje 13 prispevkov o raziskavah v okviru zanimivejših
sociolingvističnih diplomskih in doktorskih nalog: Kako govorci
slovenščine pojmujejo zvrstnost, kako spreminjajo svoj govor glede na
različne okoliščine in zakaj liki v sinhroniziranih risankah govorijo
različne "slovenščine"? Kako uspešno učenci priseljenci usvajajo
slovenščino, kako se sporazumevajo z drugimi? Kako učinkovito je
šolsko tolmačenje za gluhe in naglušne? Kako je s slovenščino v
zamejstvu in po svetu? Kaj je značilno za visokošolsko jezikovno
politiko v Sloveniji in Ukrajini ter na Poljskem? Kako je s
citatnostjo v spletnem migracijskem diskurzu? Naj se iskri! --
https://www.youtube.com/watch?v=dBM72opwVu8&feature=emb_imp_woyt

Brane Senegačnik, Pogovori z nikomer (Slovenska matica). Predstavitev
pesniške zbirke Pogovori z nikomer, nagrajene z nagrado Prešernovega
sklada za leto 2019, je preplet glasbe, poezije in refleksije lirike.
Dve skladbi neznanega mojstra iz 18. stoletja, ki ju na dvoglavi
baročni lutnji izvede Boris Šinigoj, intonirata kratek recital v
izvedbi avtorja, ki se mu v nadaljevanju pridruži pisec spremne besede
dr. Alen Širca. Vprašanja, ki si jih zastavljata, sicer izvirajo iz
pesmi v zbirki, a imajo mnogo širši domet: razvije se pogovor o
bistvenih potezah lirične poezije, o njenem izvoru, jezikovnih oblikah
in zlasti smislu v sodobni kulturi. Zaključi se, ker se izteče
odmerjeni čas, tematika pa se šele zares razpre: ob liriki se namreč
zastavljajo temeljna jezikovna, zgodovinska in tudi antropološka
vprašanja. -- https://www.youtube.com/watch?v=DFmeCi3XEGo&feature=emb_imp_woyt