[SlovLit] JiS o jezikovnem normiranju -- O Toporišiču -- Jeziki Evrope

[Miran Hladnik]

Od: Ivana Zajc <zajcivana na gmail.com>
Date: V sre., 29. sep. 2021 ob 13:34
Subject: Jezik in slovstvo - izid nove številke

Spoštovani, tokratna dvojna tematska številka revije Jezik in
slovstvo, ki jo je poleg dr. Mojce Smolej urejal dr. Hotimir Tivadar,
prinaša okrog 300 strani vsebine na teme razvoja jezikovnega
normiranja, pravopisnih in pravorečnih vprašanj slovenskega jezika ter
normativnih vprašanj iz ne samo slovenskega jezikovnega prostora.
Poleg tega vsebuje tudi poglobljen prispevek o maturitetnih romanih
Čudežni Feliks in Veliki Gatsby ter intervju s profesorjem Faganelom,
starosto, nestorjem slovenskega gledališkega govora. Vabljeni k
branju!

1. Uvod urednika o jeziku, normi in knjižnosti (Hotimir Tivadar)

2. Razvoj jezikovnega normiranja:
Pravopisna reforma: nauk dveh poskusov iz 60. let 20. stoletja (Petar Vuković)
Nasprotja in normativna izhodišča pri posodabljanju priročnikov
knjižnega jezika (Helena Dobrovoljc)

3. Pravopisna vprašanja slovenskega jezika:
Pravopisna ozaveščenost učiteljev razrednega pouka – zgled na poti do
višje pismenosti vseh učencev (pedagoško-kodifikacijski vidik) (Tomaž
Petek)
Velika začetnica: med odslikavanjem stvarnosti, jezikovnim sistemom in
pravopisnim dogovorom (Tina Lengar Verovnik)
Normiranje besednega reda slovenskega knjižnega jezika – začetna stava
naslonk (Mojca Smolej)
Predložna raba in njene skladenjskopomenske vloge znotraj stilističnih
in normativnih možnosti (Andreja Žele)
Dileme in merila ob kodifikaciji frazeologije (Nataša Jakop, Erika Kržišnik)

4. Pravorečna vprašanja slovenskega jezika:
Nekaj naglasnomestnih značilnosti sodobne knjižne slovenščine (Tanja Mirtič)
Zaznavanje in prepoznavanje samoglasniške kolikosti med študenti
Univerze na Primorskem  (Jana Volk)
Jezikovna norma v luči odrske govorne estetike (Katarina Podbevšek, Nina Žavbi)

5. Normativna vprašanja iz ne samo slovenskega jezikovnega prostora:
Od kod do kod slovenščina? Pravorečna in pravopisna vprašanja pri
poučevanju slovenščine kot tujega jezika (Nataša Pirih Svetina)
Trenutni trendi pri opisovanju različic madžarskega jezika v Prekmurju
(Anna Kolláth, Tamás Kruszlics, Péter Gaál)
Nemški pravopis in spolno vključujoče pisanje (Saška Štumberger)
Pravorečna in pravopisna norma v makedonščini – aktualno stanje
(Veselinka Labroska, Namita Subiotto)
Pravopis čeških eksonimov za slovenska mesta in slovenskih za češka
mesta (Petra Stankovska)
Adaptacije češkega jezika na slovaškem in njegove oblike v slovaških
literarnih besedilih v obdobju narodnega preporoda (Miloslav Vojtech)
O izgovarjavi angleških zemljepisnih imen v slovenščini (Andrej
Stopar, Gašper Ilc)
Učinkovitost komunikacije – zakaj ne z latinico? Primer japonščine
(Chikako Shigemori Bučar)

6. Intervju: Nestor slovenskih gledaliških lektorjev Jože Faganel
(Klasja Kovačič)

7. Maturitetni esej: V svetu blišča in bede: Čudežni Feliks in Veliki
Gatsby (Alojzija Zupan Sosič)

===

»Za Toporišičev izpit smo se morali naučiti za sedem pol vprašanj. Na
vsaki poli je bilo približno 70 vprašanj.« -- Klemen Lah: Feličita.
Šolski eseji. Blogspot.com 24. sept. 2021
(https://solskieseji.blogspot.com/2021/09/4-felicita.html).

===

Od: Slovenska matica <tajnistvo na slovenska-matica.si>
Date: V sre., 29. sep. 2021 ob 14:05
Subject: Novičnik Slovenske matice

Klemen Jelinčič: Jeziki in ljudstva Evrope. Strokovna recenzenta:
Matjaž Klemenčič in Aleš Maver. Jeziki in ljudstva Evrope je izčrpen
in natančno zasnovan leksikon, v katerem avtor naniza 212 gesel, od
tega je 201 jezikovno geslo, dodanih pa je še 11 nacionalnih gesel.
Avtor prikazuje zgodovino in sedanji položaj narodov in jezikov
Evrope, vsako geslo pa je opremljeno tudi s podatkom o zgodovinsko
prevladujoči verski pripadnosti članov skupnosti. Dodana vrednost
monografije je bogastvo statističnih podatkov, ki omogočajo dobro
predstavo o številčni moči in razprostranjenosti posameznih skupnosti,
uporaben pripomoček knjige pa so tudi zemljevidi in seznam
najpomembnejših virov in literature. Po njem bodo brez dvoma s pridom
posegali zgodovinarji, jezikoslovci, sociologi, teologi, geografi in
sploh vsi, ki jih zanimajo korenine ter podoba jezikovne in kulturne
pestrosti stare celine. Knjiga bo izšla s podporo Ministrstva za
kulturo RS ob predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije.