[SlovLit] Spominska JOTA -- Slovenski diplomatski jezik -- Nove knjige ZRC SAZU

Tor Sep 7 13:28:52 CEST 2021

Od: Simon Dobrišek <simon.dobrisek na fe.uni-lj.si>
Date: V pon., 6. sep. 2021 ob 11:44
Subject: [SDJT-L] SDJT: Spominska JOTA za Adama Kilgarriffa

Spoštovani člani SDJT, ena od tradicij našega društva je, da smo v
okviru SDJT JOTE vsako leto organizirali spominski pohod v hribe
(http://www.sdjt.si/wp/dogodki/jota/spominska-jota/), s katerim smo
obeležili obletnico skupnega vzpona več članov našega društva na
Grintovec poleti leta 2013 z žal veliko prekmalu preminulim kolegom
Adamom Kilgarriffom.

Zaradi zdravstvenih okoliščin in varnostnih priporočil žal tudi letos
v začetku poletja nismo organizirali večjega skupinskega spominskega
pohoda. Da pa z aktualno zdravstveno krizo  spominski pohod ne bi
zamrl, vas pozivam, da vsi morebiti zainteresirani, ki bi se v
naslednjem tednu ali dveh udeležili skupnega pohoda, ali bi ga izvedli
v lastni režiji, da mi to sporočite.

Simon Dobrišek,
Predsednik SDJT

===

From: Adrian Kert <Adrian.Kert na mohorjeva.at>
Date: Tue, 7 Sep 2021 07:22:44 +0000
Subject: Vabilo: Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika, 14. 9. 2021

ZRC SAZU – Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Koordinacijski odbor za
raziskovanje diplomatske zgodovine, Center za evropsko prihodnost in
Mohorjeva Celovec vabijo na predstavitev knjige Janez Šumrada (ur.),
Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika: Janez Nepomuk Primic in
njegovi Listi v torek, 14. septembra 2021, ob 17. uri v Prešernovi
dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 4,
Ljubljana. O knjigi bodo poleg avtorja spregovorili odgovorni urednik
Studia diplomatica Slovenica dr. Andrej Rahten, direktor Mohorjeve
Franz Kelih, dr. Petra Svoljšak, dr. Bogdan Kolar in dr. Luka Vidmar,
pogovor pa bo povezoval dr. Gregor Antoličič. Prosimo za potrditev
vaše udeležbe do 13.9.2021 na: cep na cep.si ali zalozba na mohorjeva.at
[...]

===

Od: irena naglic <irena.naglic na zrc-sazu.si>
Date: V tor., 7. sep. 2021 ob 10:35
Subject: Novinarska konferenca Založbe ZRC v Atriju ZRC / 9.9. ob 11.00

Spoštovane, spoštovani, prijazno vabimo na četrto redno novinarsko
konferenco v letošnjem letu na kateri bomo predstavili šest novih
publikacij Založbe ZRC. Vabljeni v četrtek 9. septembra ob 11. uri v
Atrij ZRC na Novem trgu 2 v Ljubljani. Poleg šestih novitet Založbe
ZRC bomo v kratkem pogovoru s predstavnikoma založbe QuduLibri iz
Gorice predstavili tudi nedavno izdan italijanski prevod nagrajenega
slovenskega stripa Črni plamen. Seznam novih publikacij je na voljo v
spletni najavi novinarske konference:
https://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/novinarska-konferenca-zalozbe-zrc-15

P. S. Novinarski konferenci bo 9.9. sledil še niz prireditev s
katerimi ZRC obeležuje 40-letnico svojega obstoja.
Vabimo vas, da se po novinarski konferenci udeležite tudi odprtja
prenovljenih prostorov knjigarne Azil na novi
lokaciji na Novem trgu 2 in večernega koncerta Svetlane Makarovič.

---

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. A–D Glavni uredniki:
Kozma Ahačič idr. [...] 756 strani. Slovar slovenskega knjižnega
jezika 16. stoletja (SSKJ16) je razlagalni zgodovinski slovar. Prinaša
popoln popis pomenskih, slogovnih, oblikoslovnih, glasoslovnih,
večkrat tudi skladenjskih pojavov pri posamezni iztočnici. Gre za
najobsežnejši in najnatančnejši zgodovinski slovar kakega obdobja
slovenskega knjižnega jezika doslej. Prvi zvezek slovarja (A–D)
vsebuje 3027 slovarskih sestavkov, od tega 2061 razlagalnih in 966
kazalčnih. Opisanih je 3414 pomenov iztočnic. Slovarski korpus
predstavljajo vsa slovenska besedila ohranjenih natisnjenih del
slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja od leta 1550 do 1595 in
slovenski del večjezičnih Megiserjevih slovarjev (1592, 1603). Temelj
za izdelavo prvega dela slovarja je listkovni korpus (skupaj 3.169.000
pojavitev), v katerem je vsaka beseda sobesedilno prikazana v
vsakokratni rabi. V zadnji fazi je bil dopolnjen z digitalnim Korpusom
2 16, ki obsega prepise 45 knjižnih del na 12.945 straneh. Ker je v
slovarju popisana knjižnojezikovna dediščina naših prednikov izpred
skoraj 500 let, ta predstavlja pomemben vir informacij tako za
strokovno javnost kakor za splošne uporabnike, ki jih zanima, kdaj se
je določena beseda v slovenskem knjižnem jeziku pojavila prvič in
kakšni so bili njeni zgodovinski pomeni.

Nikolaj Mihajlov: Zgodovina slovanske mitologije v XX. stoletju.
Uredila: Monika Kropej Telban, Nejc Petrič [...] 220 strani. Knjiga
priznanega ruskega jezikoslovca in semiotika Nikolaja Aleksandroviča
Mihajlova (1967–2010) je izšla posthumno kar deset let po njegovi
smrti. V njej je podan dober pregled številnih raziskav slovanske in
baltoslovanske mitologije. Predstavljena so dela, ki so jih pisali
proučevalci slovanske mitologije tako na podlagi pisnih kot tudi
folklornih, jezikoslovnih in arheoloških virov. Njihovo vrsto začenja
delo lužiškosrbskega avtorja Michaela Frenzla o slovanskih malikih, ki
je bilo napisano že leta 1691, objavljeno pa šele leta 1719. Sledijo
razprave in monografije, ki se vrstijo skozi tri stoletja. Prvotni
viri (poročila kronistov in letopiscev) so sicer nepopolni in nejasni,
vendar so v tej knjigi ponovno kritično analizirani. Poleg tega je
skozi prežitke poganstva rekonstruirana tudi mitologija različnih
slovanskih narodov in predstavljena njihova mitsko-ritualistična
dediščina.

Monika Kropej Telban: Pripovedno izročilo: Razvoj in raziskovanje
[...] 190 strani. Celosten prikaz razvoja in raziskovanja slovenskega
folklornega pripovednega izročila odkriva vpogled v osnovne premise
razvojne poti pripovedništva v slovenskem in mednarodnem kulturnem
prostoru. Preko analize vsebin in poti širjenja je predstavljeno
spreminjanje pripovedne kulture skozi prostor in čas. Literatura in
slovstvena folklora sta se vzajemno oplajali in zato je pripovedno
izročilo ne glede na razdalje, tako prostorske kot časovne, skupno
bogastvo številnih narodov. Predstavljene so razvojne smernice od
izročil najstarejših civilizacij do pripovedne kulture današnjih dni,
kakor tudi različni žanri folklornega pripovedništva. Predstavljene so
tudi metode in teorije raziskovanja, ki so se ali se še vedno
uporabljajo in nastajajo v folkloristiki in na področju pripovedne
kulture.

Maruša Stoklasa Drečnik: Kuoln, glažuna in še kaj. Folklorne pripovedi
[...] Zasavje, ujeto v 243 folklornih pripovedih 56. knjige iz zbirke
Glasovi – Kuoln, glažuna in še kaj, je predstavljeno z najlepšega s
stališča – s stališča ljudi, ujetih v čas rudarjenja, steklarstva, v
mestno in v vaško okolje. Tako nas folklorne pripovedi, vezane na
zasavska mesta, popeljejo v svet rudarja, njegovih žena, otrok,
težkega dela, v glažuto, šierluknje, med glažerje. Vaške so motivno
veliko bolj povezane z obdelovanjem zemlje, s prazniki, z naravo. V
vseh ostajajo ujeti pomembni spomini, ki so del generacij pred in za
nami. Ta del včasih kar preveč pozabljene Slovenije je znan še pod
dvema imenoma: kot Črni in Rdeči revirji. Črni so vezani na premog,
težko industrijo; Rdeči na upor malih ljudi, revolucijo, čas druge
svetovne vojne, na pomembne zgodovinske dogodke. V povedkah,
pripovedih se začudiš nad preprostimi rešitvami, malimi pozornostmi,
vrednotenjem majhnega. Iz praktično ničesar (voda, moka, jajce –
funšterc) narediti kosilo za vso družino, se veseliti majhnih
pozornosti (pomaranča za veliko noč), preživeti poletne počitnice v
bližnjem potoku. Pritegne te govor, narečne besede, germanizmi, sočne
kletvice. Predvsem pa spomin, kako je bilo včasih vse drugače.