[SlovLit] Južnoslovanske pisateljice v Pragi in češki kulturi -- Re: Zvonko Kovač -- Pomorjanski grbi -- Banditenkinder

Miran Hladnik hladnikmiran na gmail.com
Sre Jun 2 17:16:14 CEST 2021


Od: Katja Mihurko Poniž <Katja.Mihurko.Poniz na ung.si>
Date: V sre., 2. jun. 2021 ob 15:15
Subject: [Južnoslovanske pisateljice v Pragi in češki kulturi]

Vljudno vas vabimo na naslednji spletni seminar CEEPUS Women Writers
in History v izvedbi izr. profesorice dr. Alenke Jensterle Doležal
(Karlova univerza v Pragi) z naslovom Južnoslovanske pisateljice v
Pragi in češki kulturi (Zofka Kveder in Julka Chlapec Djordjević), 4.
junija 2021 ob 16.00. Ugledna predavateljica bo predstavila dve
pisateljici, ki ju je močno zaznamovalo srečanje z mestom Praga in
češko kulturo. Pripadali sta srednjeevropskim literarnim društvom
svojega časa – prva v monarhičnem obdobju pred prvo svetovno vojno in
druga v obdobju Češkoslovaške prve republike. Bili sta tudi posrednici
med različnimi kulturami in ustvarjali kulturne izmenjave predvsem med
češko kulturo in njuno nacionalno kulturo. Bili sta dvojezični in
večjezični, njun vpliv pa je bil tudi nadnacionalni. V Pragi sta našli
svoje mesto tudi zaradi povezanosti s češkimi pisateljicami in
feminističnim gibanjem. Najprej bomo kontekstualizirali obdobje
Fin-de-siècle in začetek 20. stoletja v Pragi. Nato bomo razpravljali
o biografijah obeh žensk in njunih povezavah s češkimi pisateljicami
in feministkami glede njunega sprejemanja v češki kulturi. Poskušali
bomo odgovoriti na vprašanje vpliva češkega živega kulturnega
življenja na njuno literarno delo in ideje: kako sta v svojem pisanju
zajeli češko kulturo? V zaključku bomo obravnavali zapleteno vprašanje
njihove nacionalne in jezikovne identitete. Dogodek bo potekal v
angleščini.
Za Zoom povezavo pišite, prosim, na moj naslov (katja.mihurko.poniz na ung.si).

prof. dr. Katja Mihurko Poniž

===

From: Klemen Lah <klemnov na gmail.com>
Cc: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 2 Jun 2021 14:13:29 +0200
Subject: Re: Zvonko Kovač
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007382.html)

Naj ob okrogli številki tudi jaz voščim profesorju dr. Zvonku Kovaču.
Slovenske bralce pa naj spomnim, da je predlani v hrvaščini izšla
njegova knjiga Međujezična razlaganja, v kateri obravnava mnoge
pomembne teme hrvaško-slovenskih literarnih stikov. Primerjava
slovenske in hrvaške kajkavske književnosti pokaže toliko skupnega, da
stikov niti ni mogel označiti s pridevnikom "medkulturni", temveč
zgolj "medjezikovni". V delu se spomni truda dr. Marje Boršnik,
razvoja zagrebške slovenistike,  razmišlja o stikih med slovenistiko
in kroatistiko, medkulturnosti slovenskih protestantov, interkulturnem
dialogu slovenske in hrvaške književnosti v (post)jugoslovanskem
obdobju, Nekropoli Borisa Pahorja, Baslu Lojzeta Kovačiča, romanih
Draga Jančarja, slovenski kratki ljubezenski prozi, poeziji Daneta
Zajca in, nenazadnje, o Črni materi zemli Kristiana Novaka, knjigi, ki
smo jo na Slovenskem skoraj posvojili. Za vsakodnevno rabo pa bi si
morali - ne samo politiki - zapisati njegovo razmišljanje o
prijateljstvu: "Prijateljstvo, tako kot ljubezen, potrebujemo, da bi v
Drugem in v drugačnosti /.../ našli ne samo skupni prostor sorodnosti,
temveč tudi priznanje naše različnosti."

=== Za nameček pa še dve sporočili s področij heraldike in filma:

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V sre., 2. jun. 2021 ob 10:48
Subject: Pomorjanski grbi

Tako rekoč naključje je naneslo, da sem v mokrem majniku odprl
knjižico Grbi zahodnopomorjanskih mest Tadeusza Bialeckega. S
Poljskega sem jo prinesel že leta 1991, zdaj pa me je neposredno
presenetila podobnost pomorjanskih grifonov s štajerskim panterjem.
Postopno sem ugotavljal tudi razlike. Prva razlika je bila barva:
rožnata in rumena barva bakrenih ter zlatih grifonov se je
protistavljala beli barvi srebrnega panterja. Nadaljnja razlika se je
pokazala v tem, da naj bi grifoni tudi leteli in panter samo hodil.
Zanimiv pa je naposled srebrni ribogrif Darlowa, ki se po vrsti kosa z
nebom, zemljo in morjem.

Vlado Nartnik

===

Od: Pavelhaus - Pavlova hiša <office na pavelhaus.at>
Date: V sre., 2. jun. 2021 ob 08:45
Subject: Film Banditenkinder, PAVELHAUS - PAVLOVA HIŠA, sobota, 5. 6. 2021

19.00 razstava, 19.45 film: Zehnerhaus, Hauptplatz 10, 8490 Bad
Radkersburg, vstopnina predprodaja € 15,00 [...]

Celovečerni dokumentarec Maje Weiss pripoveduje zgodbo o trpki in
boleči usodi ukradenih slovenskih otrok med drugo svetovno vojno in po
njej. Prikazuje jo tako na kolektivni ravni kakor skozi primere
posameznikov. V žanru drame in ‘cestnega filma’ nas na pot spominov
odpelje prof. dr. Janez Žmavc, predsednik Društva taboriščnikov –
ukradenih otrok. Z njim in še nekaterimi ukradenimi otroki, ženskami
in moškimi obiskujemo postaje njihovega vojnega otroštva brez staršev.
Od zbirnega in razločevalnega centra v slovenskem Celju preko
prehodnega taborišča Frohnleiten v Avstriji do nemških taborišč
Eisenstein (danes Železná Ruda na Češkem), Saldenburg, Neustift,
Himmelberg, Seligenporten, Mainburg in Kastl na Bavarskem. Zgodbe
ukradenih otrok nas zapeljejo tudi v Neumarkt, Nürnberg in zloglasni
Auschwitz, v katerem so umirale njihove matere. Ob Celju je še nekaj
prizorov posnetih v Sloveniji, na domači zemlji, na katero so zaradi
svoje in družinske tragedije še posebej navezani.

Na lokacijah nekdanjih otroških taborišč v Nemčiji se ukradeni otroci
srečujejo z nemškimi župani, lokalnimi zgodovinarji in redkimi
pričami. Po sedmih desetletjih pride do soočenja nekdanjih
‘banditenkinder’ in ‘deutschekinder’ – z ideologijo nacizma
zaznamovanih slovenskih in nemških otrok, žrtev in pričevalcev druge
svetovne vojne, danes ostarelih mož in žena sredi Evrope 21. stoletja.

Kesanje in odpuščanje. Zamolčano in težko izgovorjeno. Pogled v oči in
stisk roke. Za spomin in v opomin.

Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša


Dodatne informacije o seznamu SlovLit