[SlovLit] Valéry in Auden ter koprska slovenistika -- Nova knjiga skozi kritiko -- Re: Balantič vojak in pesnik

[Miran Hladnik]

Od: Vesna Lamut <vesna.tomc-lamut na guest.arnes.si>
Date: V sre., 12. maj 2021 ob 14:10
Subject: [Re: Valéry in Auden]

Ob novici o knjižnem izidu esejev Paula Valeryja in  W. H. Audna pri
LUD Literatura bi morda bralce francoskega pesnika in esejista
zanimala  tudi 322 strani obsegajoča knjiga primorskega zgodovinarja
dr. Salvatorja Žitka Paul Valery: njegov koprsko-tržaški rod in odnos
do evropskega duha v času med svetovnima vojnama. Izšla je leta 2018
pri založbi Annales Majora (Založnika: Inštitut IRRIS za raziskave,
razvoj in strategije družbe, kulture in okolja in Zgodovinsko društvo
za južno Primorsko ter sozaložniki: Kulturno društvo »Peter Martinc«,
Libris d. o. o. in Znanstveno-raziskovalno središče Koper).

Avtor se  v svojem delu ne ukvarja z literarno analizo, temveč
Valeryja prikazuje z doslej manj znane strani: le malo ljudi pozna
Valeryjev rodbinski izvor – po očetu je francoskega rodu s Korzike,
babica po materini strani pa je bila doma iz plemiške družine Lugnani
iz Kopra; njegovi aristokratski predniki – rodbina Grassi – so
zaznamovali poslovno in družabno življenje Trsta v 19. stoletju. Od
tod in iz posebno globokega odnosa do matere izvira tudi njegova
posebna navezanost na slovensko obalo, na morje nasploh. (Salvator
Žitko je že leta 2002 navezal stike z Valeryjevimi potomci, leta 2013
pa je Boris A. Novak v članku, objavljenem v Primerjalni književnosti
letnik 36/1, razgrnil to biografsko dejstvo Valeryjevega izvora, ki ni
dovolj znano na v Franciji ne v Italiji ne v Avstriji ne v Sloveniji.)

Posebej zanimiv je Žitkov opis prisotnosti poezije Paula Valeryja v
slovenskih in hrvaških literarnih revijah ter njegov odnos do
slovanskega oziroma slovenskega sveta, na primer do jezika, kulture in
posameznih avtorjev. Zgodovina tu ni polepšana, je pa lepo napisana
zgodovinska zgodba, ki je nismo še imeli – je zapisano v povabilu k
branju.

Vesna Tomc Lamut

---

Ob tem pa si dovoljujem vprašati še nekaj: Ob novici, da so se po več
letih nekje čudežno našli že izgubljeni zapiski o pripravi doktorata
naše profesorice Brede Pogorelec, se mi je utrnilo upanje, da je bilo
morda kje tam okoli najdeno še kaj, na primer moja diplomska naloga o
metafori v romanu Novo mesto Mirana Jarca; ker je debela 400 strani,
se pa morda le ni izgubila.

Gotovo se spomnite, da sva bila glede tega pred leti že v stiku. To bi
bila vesela, če bi se kje našla. Še posebej sitnarim, ker se je tudi
moj lastni izvod izgubil, pa ne pri meni, temveč je dobil noge in
odšel k sošolki kot pomagalo pri njeni diplomski, od tam pa izpuhtel.
Samo predstavljajte si, da me sedaj kakšen nebodigatreba politi
politik postavi pred dejstvo, da nisem diplomirala, ker ne morem
pokazati diplome, ali pa da sem jo kopirala, jaz pa sem jo
lastnotipkalno na stari ropotajoč pisalni stroj ustvarjala celo leto
1973.

Še kratki obvestilci iz naših logov, bolje valov. Nova predsednica
Slavističnega društva Koper  je na naša veselje in ponos dr. Vesna
Mikolič. Včeraj pa smo prebrali, da bo duša in steber koprske kulture
profesorica Jasna Čebron v petek dobila  posebno priznanje občine
Koper za njenih več kot 100 pogovorov z literarnimi ustvarjalci in za
dolgoletno delo v Forumu Tomizza.

===

Od: Petra Korsic <petrakorsic na yahoo.com>
Date: V sre., 12. maj 2021 ob 14:59
Subject: Nova knjiga skozi kritiko s Petro Koršič: Nina Medved: Drseči
svet. Trubarjeva hiša literature / Zoom, petek, 14. 5. 2021, ob 19.30.

O prvi pesniški knjigi Nine Medved Drseči svet, ki je izšla leta 2020
v zbirki Prvenke (JSKD, Mentor), bosta poleg avtorice, ki je
nagrajenka Festivala mlade literature Urška 2019, spregovorila kritika
Petra Koršič in njen gost Igor Divjak.  Spletni dogodek bo mogoče
spremljati na dan dogodka na Facebook profilu Trubarjeve hiše
literature (https://www.facebook.com/trubarjevahisa.literature) in na
Zoom povezavi (https://arnes-si.zoom.us/j/99330161215).

===

https://sl.wikiversity.org/wiki/France_Balanti%C4%8D_(Kamnik) -- Na
Wikiverzo sem postavil svoj članek o Balantiču iz knjige Slovenska
pisateljska pot (2011) in v opombi dodal poznejše spoznanje, da gre
pri podobi pesnika Balantiča kot čisto nepolitične in nevojaške osebe
za literarnozgodovinski in politični konstrukt. Zelo verjetno je
izmišljeno tudi soočenje pesnikov Kajuha in Balantiča na dan uničenja
domobranske posadke v Grahovem. -- miran (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007362.html)