[SlovLit] Prosto dostopne študije za maturo iz slovenščine -- Re: Perspektive slovenistične literarne vede -- St000 Ž00ar

[Miran Hladnik]

From: "Zveza društev Slavistično društvo Slovenije" <predsedstvo na zdsds.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sat, 03 Apr 2021 10:44:32 +0200
Subject: Prosto dostopne študije o romanih za splošno maturo iz slovenščine 2021

Spoštovani, sporočamo vam, da so študije o romanih književnega
tematskega sklopa za splošno maturo iz slovenščine 2021, objavljene v
publikacijah Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, prosto
dostopne na spletu, in sicer: 1) v Zborniku Slavističnega društva
Slovenije 30 (Slovenski slavistični kongres, Gradec/Graz in Maribor,
1.--3. in 8.--9. oktober 2020) (https://zdsds.si/tiskovina/2695/):
Alenka Žbogar: Problemski pristop k šolski obravnavi Vojnovićeve Fige
(str. 417--428), Alojzija Zupan Sosič: Čas v romanu Konje krast Pera
Pettersona (str. 429--440; 2) v reviji Jezik in slovstvo, letnik 65
(2020), št. 3–4: Alojzija Zupan Sosič: Očetje in sinovi v maturitetnih
romanih Konje krast in Figa (str. 269--285)
(https://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2020|3-4|271-287).

Zveza društev Slavistično društvo Slovenije učiteljem in učiteljicam
slovenščine ter dijakom in dijakinjam, ki se pripravljajo na maturo iz
slovenščine, želi uspešno delo.

Lep pozdrav,
Matej Šekli, predsednik Zveze društev Slavistično društvo Slovenije

===

Od: Osolnik, Vladimir <Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si>
Date: V pet., 2. apr. 2021 ob 21:03
Subject: RE: Perspektive slovenistične literarne vede
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007324.html)

Draga Urška in Miran, Z zanimanjem sem prebral Vajin predčlanek o
slovenistiki in slovenski literarni vedi. Odličen je. Vajine misli so
me spodbudile, da še jaz dodam par svojih pogledov, v najkrajšem
spontanem očrtu:

1. Jezik je največji dosežek človeštva; poezija je najvišji izraz
človeškega duha. Pri njuni izgradnji so sodelovali tudi naši slovenski
predniki. Izoblikovali so slovstvo, kar je izvirna slovenska beseda in
veliko ustreznejša za predmet obravnave kot katerakoli tujka - npr.
delno omejena izraza 'književnost' in 'literatura' ali leposlovje;
literatura pa - vse, kar je zapisano - zajema štiri segmente: liriko,
epiko, dramatiko in drugačna besedila s temi elementi ter razmislek o
njih, torej tudi današnjo literarno vedo.

2. Slovstvo je  - pod diktatom antike, ki je v času zahodnoevropskega
razsvetljenstva uvedla mimetiko - sistem oponašanja in opisovanja
narave in življenja - prehodilo doslej tri razvidne in logične faze v
večnem iskanju ideala miru in sreče posameznika in skupnosti ter
njenih raznoterih vsebin:
- dominantno opisovanje etnične, krvne skupnosti, omejeno krajevno in časovno;
- dominantno opisovanje etične, idejno-ideološke (verske, moralne)
skupnosti in njenih vsebin,omejeno krajevno in časovno;
- dominantno opisovanje situacije, stanja, čustev, misli, podzavesti
izbranega posameznika z načrtno ali spontano univerzalno estetsko
vsebino, ki ni vezana na kraj in čas, in poljubno formo.

3. Premislek o liriki, epiki in dramatiki je kronološko spremljal ta
dolgoletni razvoj z literarno kritiko, literarno zgodovino in
literarno teorijo. Prav tako je prehodil (doslej) tri faze:
- dominantno zanimanje za življenje avtorja in odmeve avtobiografskega
v besedilu;
- dominantno zanimanje za besedilo in njegove avtohtone lastnosti ne
glede na življenje znanega ali neznanega avtorja;
- dominantno zanimanje za bralca in njegovo razumevanje oz. osebne
reference za razumevanje (dekodiranje) besedila, ne glede na
dobesednost besedila ali življenje avtorja.

Vse našteto velja tudi za slovensko slovstvo in slovensko literarno
vedo, ki je del evroazijske dediščine mediteranskega civilizacijskega
kroga, ki je dominiral s pisano besedo kot vrhovnim medijem za
izražanjem človeškega duha nad dva tisoč let, do leta 1906, ko je
vodilna umetnost in vodilni, najvplivnejši medij človeškega duha
postala nova, vizualna tehnika, film in podobno. Z njo so propadli
znani Aristotelovi postulati, oz. antični 'kalon', ki človeka loči od
živali - dominacija ideala nedeljivega trojstva: resničnega, dobrega
in lepega kot vrhovni zakon nad vsemi zakoni človeštva (grško:
kateksohen). Vse to je razvidno tudi v slovenski literarni vedi in
kulturi nasploh.

Lp
mirko

===

https://slov.si/mh/galerije/galeri402/index.html -- St000 Ž00ar
(slike, kakšna tudi literarnovedna). -- miran