[SlovLit] Šaljivi odgovori -- Uglasbeni klasiki -- Re: Veter davnih vrtnic

[Miran Hladnik]

From: Matej Meterc <matej.meterc na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 16 Mar 2021 11:42:52 +0100
Subject: [Anketa o šaljivih odgovorih]

Pozdravljeni, vse govorce slovenščine vabim k izpolnjevanju ankete
https://vprasalnik21.tisina.net o šaljivih odgovorih, kakšni so na
primer Oziranci na vprašanje Kaj bo za kosilo? in Za reveže je na
zvoniku na vprašanje Koliko je ura?.
Anketa vzame približno pol ure, omogoča hitro klikanje in odjavo ter
ponovno prijavo z geslom. Pripravil sem jo s pomočjo red. prof. dr.
Vere Smole in izr. prof. dr. Jozefa Pallaya s Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani. Vsebuje 250 replik, ki smo jih od leta 2017
zbrali z anketiranjem po srednjih šolah, na Filozofski fakulteti in
širše. Želimo si, da bi se vanjo vključilo čim več govorcev različnih
starosti iz vse Slovenije ter tujine, zato bo potekala več mesecev. Če
vas tema šaljivih odgovorov (z drugim imenom nekonvencionalne replike)
zanima, si lahko preberete članek o njih, ki je lani izšel v
Slavistični reviji: https://srl.si/ojs/srl/article/view/3854 .
Prispevek o tej temi je bil objavljen tudi v ameriški reviji
Proverbium, o slovaških nekonvencionalnih replikah pa v reviji
Slovenská reč (oboje v 2019).

Šaljivi odgovori so poseben paremiološki žanr, ki mu pri nas in po
svetu še ni bilo namenjenih veliko raziskav (z izjemo Bondarenkovih v
ruščini). Želim si, da bi o tem žanru pridobil čim več podatkov, da bi
dovolj poznane in raziskane šaljive odgovore lahko začel vključevati
tudi v rastoči Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, ki
je na portalu Fran
(https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=216&View=1&Query=%2A)
začel izhajati decembra lani. Pripravljavci ankete si želimo v
prihodnosti v knjižni obliki izdati zbirko šaljivih odgovorov s
spremnimi študijami.

Zahvaljujem se vam za pomoč in zanimanje za temo,
dr. Matej Meterc, znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik
Frana Ramovša ZRC SAZU

===

Od: Matej Krajnc <krajnc75 na gmail.com>
Date: V ned., 14. mar. 2021 ob 20:32
Subject: POPOTNICE pravkar izšle pri Kulturnem centru Maribor

Iz predstavitvenega gradiva: Plošča POPOTNICE združuje uglasbitve
štirih starejših in enega sodobnega slovenskega pesnika s tremi do
zdaj še neposlovenjenimi afroameriškimi tradicionalnimi spirituali, ki
so za to ploščo dobili prvič slovenska, zvečine angažirana besedila
izpod peresa Mateja Krajnca; ta je poskrbel tudi za vse uglasbitve z
izjemo ene pesmi, katere melodija je delo Ota Pestnerja. Posneto v
studiu Attic v Ljubljani maja 2018. Snemanje in obdelava: Jure Matoz.
Matej Krajnc: glas, glasbila, priredbe. Lenka Krajnc: glas v »Čemeren
grem iz mesta«, tamburin. Jure Matoz: ambienti.

Eden manj (3:32)  Another Man Done Gone, glasba: traditional, besedilo
in priredba: Matej Krajnc
Čemeren grem iz mesta (3:45) besedilo: Dragotin Kette, glasba: Matej Krajnc
Ponočna potnica (6:53) besedilo: Anton Aškerc, glasba: Matej Krajnc
Kot sirota (6:13) Sometimes I Feel Like A Motherless Child, glasba:
traditional, besedilo in priredba: Matej Krajnc
Mary Ann (4:31) besedilo: Feri Lainšček, glasba: Oto Pestner
Krpanov monolog (3:25) besedilo: Fran Levstik, glasba: Matej Krajnc
Galjot (5:55) besedilo: Josip Jurčič, glasba: Matej Krajnc
Bitka je dobljena, vojna pa ne (4:52) Joshua Fit The Battle Of
Jericho, glasba: traditional, besedilo in priredba: Matej Krajnc

Pesmi Eden manj, Kot sirota in Bitka je dobljena so z izjemo nekaj
prepevov New Swing Quarteta prve konceptualne in elaborirane
prepesnitve afroameriških spiritualov in delovnih pesmi pri nas.
Resnih prevodov teh pesmi pri nas še vedno primanjkuje in prav zato je
pričujoči prispevek pomemben dodatek v naš prevodni kanon. Krpanov
monolog je uglasben odlomek iz najbolj znamenite slovenske umetne
pripovedke Martin Krpan (1858) Frana Levstika, tokrat pri nas sploh
prvič uglasben (gre namreč za prozo, ne za poezijo). Dragotin Kette,
Anton Aškerc in Josip Jurčič so vsi klasični pesniki in pisatelji iz
19. (in v primeru Aškerca zgodnjega 20.) stoletja, že zdavnaj
kanonizirani v slovenski literaturi, a v sodobnem času uglasbitve
njihovih pesmi niso pogoste, zato je pomembno, da se nanje spet
opozori, zlasti v primerih Aškerca in Jurčiča, ki sta aktualna tudi po
angažirani plati. Pesem Mary Ann pa je besedilo našega bržčas
najuspešnejšega in najbolj znanega sodobnega pisatelja in pesnika
Ferija Lainščka, ki ga je leta 1983 napisal na melodijo Ota Pestnerja,
bržčas našega najvidnejšega sodobnega pevca popularne glasbe.

Matej Krajnc
http://www.matejkrajnc.com

===

https://sl.wikisource.org/wiki/Veter_davnih_vrtnic -- S prevodi
poljskih narodnih, Gornjegrajskega (Der von Obernburg), Ostrovrškega
(Der von Scharpfenberg), Žovneškega (Der von Suonegge; vse tri skupaj
z Antonom Jankom), litovskih pesmi (Zigmas Gaidamavičius Gele, Liudas
Gira), limerikov in židovskega pesnika Hayima Nahmana Bialika idr. je
Sabina Šolar zaključila pretipkavanje Pretnarjevih pesemskih prevodov
iz antologije Veter davnih vrtnic (1993) na Wikivir. Morebitni
popravki dobrodošli. -- miran