[SlovLit] Evidentiranje svojih objav -- Ljubljanska srajca -- Pismo igralcu -- Gorske bukve 1582 (znanstvenokritična izdaja)

[Miran Hladnik]

Cobiss beleži natise naših člankov, manj pa je primeren za
evidentiranje javnih predavanj, delavnic, radijskih ali televizijskih
izjav, forumskih in drugih spletnih objav, študijskih gradiv,
projektov ipd. Vse to lahko vsak od nas zase sproti beleži na
Wikiverzi (skupaj s povezavami na dokumente) in občasno na Slovlitu
pokaže srenji. Sam sem za leto 2021 doslej vnesel naslednje dogodke:
https://sl.wikiversity.org/wiki/Objave:_Miran_Hladnik#2021 ;
predzadnji (wikidelavnica za študente dveh sosednjih oddelkov) bo na
sporedu v petek dopoldne. -- miran

===

http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9TFXG4GA -- Ivan Vrhovnik:
Ljubljanska srajca. Kronika slovenskih mest 2/2 (1935). Urški hvala za
povezavo; Vrhovnika smo se spomnili 8. marca ob obletnici njegove
smrti leta 1935
(https://sl.wikiversity.org/wiki/Pogovor:Slovenska_proza_1900%E2%80%931950#8._marca_2021);
spominsko ploščo ima na koncu Trubarjeve ceste v Ljubljani (št. 82):
https://slov.si/mh/galerije/galeri217/index.html

===

Od: Lidija Golc <lidija.golc na ssfkz.si>
Date: V čet., 11. mar. 2021 ob 13:03
Subject: sigledal.org, pismo Aleksandru Tolmaierju

Pismo koroškemu igralcu, objavljeno na portalu:
https://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-aleksandru-tolmaierju

Gledališče živi.
Lidija

[Za druga pisma igralcem glej
https://veza.sigledal.org/prispevki/k/pismo-igralcu -- mh]

===

From: Matija Ogrin <matija.ogrin na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 11 Mar 2021 12:38:58 +0100
Subject: Gorske bukve 1582. Znanstvenokritična izdaja

Gorske bukve so zakonik vinogorskega ali »gorskega prava«, to je starega
slovenskega prava, ki je veljalo na vinogradniških zemljiščih od
srednjega veka vse do zemljiške odveze leta 1848. To pravo je bilo
svojevrsten »otok« slovenskega prava sredi širšega okolja germanskega
fevdalnega prava. Vinske gorice so jemali v zajem (zakup) kmetje, pa
tudi meščani in zemljiški gospodje. Z zajmom po gorskem pravu ni bila
povezana nikakršna osebna podložnost. Edina obveznost je bila pri vseh
sogornikih enaka – dajatev gorskemu gospodu, lastniku zemljišča.

Znanstvenokritična izdaja, uredila Alenka Jelovšek,
https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/gorske-bukve-1582#v
vsebuje faksimile izvirnika, kritični prepis, posodobitev besedila,
komentar in študije.

Prevod štajerskega gorskega zakona, izdanega leta 1543, ki ga je leta
1582 pripravil Andrej Recelj, župnijski vikar na Raki pri Krškem, si v
slovenski (literarni, pravni in jezikovni) zgodovini zasluži posebno
mesto kot najstarejši ohranjeni prevod zakonskega besedila v slovenskem
jeziku in kot eno najstarejših slovenskih besedil s posvetno vsebino sploh.
Prinaša bogat nabor besedišča, ki ga je prevajalec črpal po eni strani
iz vsakdanjih ljudskih poimenovanj, povezanih z vinogradništvom, po
drugi strani pa iz dolgotrajne tradicije ustnega sodstva in uradovanja,
zlasti gorskega prava, v okviru katerega se je izoblikovalo slovensko
pravno izrazje.

Čestitke urednici!
Matija Ogrin