[SlovLit] Prešeren v Brnu -- Vera Albreht na literarnem natečaju -- Novi stari rokopisi v NUK

[Miran Hladnik]

From: <mateja.kosi na seznam.cz>
To: <slovlit na ijs.si>
Od: sloembassy.prague na gov.si
Datum: 1. 2. 2021 18:27:14
Předmět: Virtualni literarni večer Prešernovih pesmi

Filozofska fakulteta Karlove univerze v Pragi, Katedra za
južnoslovanske in balkanistične študije, Masarykova univerza v Brnu,
Oddelek za slavistiko v Brnu in Veleposlaništvo Republike Slovenije v
Češki republiki ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarja 2021 ob
18h vabijo na virtualni Literarni večer Prešernovih pesmi v originalu
in v češkem prevodu Josefa Hiršala. Pesmi bodo brali študenti
slovenistike v Pragi in Brnu. Dogodek bo dostopen na spletni povezavi:
https://mzz.webex.com/mzz/j.php?MTID=m56930b0acb3eced2e20ef0d3505bc9b2

===

From: "Jožica Jožef Beg" <sddbk17 na gmail.com>
Date: Tue, 2 Feb 2021 11:41:51 +0100
Subject: [Natečaj poezije in kratke proze]

Spoštovani, Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine vabi k
sodelovanju na 6. natečaju poezije in kratke proze. Letos je posvečen
pesnici, pisateljici, publicistki in prevajalki Veri Albreht
(1895-1971). Za izhodiščno misel so izbrani verzi iz njene pesmi Z
mano je vse:

Usoda vseh se v meni razodeva,
v orkanu silnem se je zlila vame,
kot pesek, ki z obrežja val ga sname.
Jaz nisem jaz – sem on, sem ti,
sem vsi /.../

Celo pesem si lahko preberete na Wikiviru
(https://sl.wikisource.org/wiki/Z_mano_je_vse).

Od avtorjev pričakujemo:
- da bodo v poeziji izražali svoje doživljanje sodobnega časa;
- da se bodo v kratki zgodbi osredotočili na pripetljaj oz. izsek iz
življenja, ki ima za  literarno osebo poseben, lahko tudi simboličen
pomen;
- da bodo inovativni in izvirni na vsebinski, oblikovni, slogovni in
jezikovni ravni; zaželeno je iskanje novih pristopov v izražanju skozi
poezijo in kratko prozo.

Rok za oddajo lektoriranih besedil (največ tri pesmi ali kratka zgodba
v obsegu do 6000 znakov) je 7. april 2021. Zaključna prireditev bo
predvidoma 10. junija 2021 v Parku Rastoče knjige pri Knjižnici Mirana
Jarca Novo mesto.

Natečaj kot vsako leto poteka v treh skupinah: osnovnošolci (7. do 9.
razred), srednješolci, odrasli. Vsak udeleženec bo prejel zbornik
literarnega natečaja, v katerem bo objavljeno vsaj eno njegovo
besedilo, avtorji nagrajenih pesmi in kratkih zgodb pa bodo prejeli
simbolično nagrado in priznanje. [...]

Lep pozdrav
Jožica Jožef Beg,
predsednica SdDBk

===

Od: Narodna in univerzitetna knjižnica <ziga.cerkvenik na nuk.uni-lj.si>
Date: V tor., 2. feb. 2021 ob 15:11
Subject: Pridobitve knjižnične zbirke NUK v 2020

Knjižnična zbirka NUK ima status kulturnega spomenika, zato so
pridobitve, ki jo bogatijo, toliko pomembnejše. Mednje spadajo
zapuščine, ki so pomembne priče umetniškega ali znanstvenega procesa,
in tudi ostalo tiskano ter rokopisno gradivo, vezano na kulturno in
znanstveno dediščino slovenskega naroda. Prav vse ponujajo nove in
izvrstne priložnosti za študij in raziskovanje posameznega avtorja,
vsebine dela ali obdobja, v katerem je deloval, hkrati pa
nepogrešljivo dopolnjujejo zbirko Narodne in univerzitetne knjižnice,
v kateri se nahaja okoli 2, 8 milijona enot knjižničnega gradiva,
temeljne zbirke pisne dediščine slovenskega naroda. Z veseljem vam
predstavljamo najpomembnejše pridobitve knjižnične zbirke NUK v letu
2020.

Rokopis Janeza Ludvika Schönlebna. V novembru 2020 smo s pomočjo
Ministrstva za kulturo uspeli pridobiti tudi enega zanimivejših
rokopisov teologa in zgodovinarja Janeza Ludvika Schönlebna
(1618–1681). Gre za kompilacijo besedil z naslovom Varia statum
politicum, judicialem, et oeconomicum Carnioliae concernentia (»Razne
politične, sodne in ekonomske zadeve dežele Kranjske«). Poleg pravnih
besedil kompilacija vsebuje tudi polemično različico molitve očenaš
proti švedskemu kralju, poročilo o ljubljanski kapucinski pasijonski
procesiji na veliki petek, ki je datirano v 1. junij 1681, recept za
tablete iz aloe vere in dopasni portret cesarja Leopolda I.

Rokopis sicer ne vsebuje Schönlebnovega avtorskega dela, je pa nastal
po njegovem naročilu in vključuje njegove lastnoročne komentarje in
zabeležke. Po mnenju največje slovenske poznavalke življenja in opusa
Janeza Ludvika Schönlebna, dr. Monike Deželak Trojar z Inštituta za
slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je Schönleben
besedila zbral za načrtovano drugo knjigo dela Carniolia antiqua et
nova, v katerem je nameraval popisati kranjsko zgodovino od leta 1000
do svojega časa oziroma do leta 1660. Prav zato bo rokopis izjemno
zanimiv za raziskovalce slovenske pravne in kulturne zgodovine. Večina
njegovega opusa iz zbirke NUK ter iz Mestne knjižnice Ljubljana je
javnosti dostopna tudi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije.

Sveti Senanus. V NUK smo lani pridobili Prešernov rokopis pesmi Sveti
Senanus. Gre za prvi izvirni in avtentični rokopis pesmi, napisan s
pesnikovo roko, ki ga hranimo v NUK. Sveti Senan je satirična meniška
balada, ki pripoveduje o Senanu, ki se umakne na samoten otok, da se
izogne skušnjavi, a ta mu sledi tudi tja in zaradi tega se na koncu
med ljudi tudi vrne, pesem pa pesnik zaključi predvsem zbadljivo do
menihov. France Prešeren je snov zanjo prek pesmi St. Senanus and the
Lady Thomasa Moora zajel iz latinske legende, a je motiv preoblikoval
z mislijo na svojega prijatelja Gašperja Crobatha p. Benvenuta
(1805-1880), ki mu je pesem tudi posvetil. V letih od nastanka v
literaturi in časopisju vse do danes najdemo sledi razmišljanja o
Svetem Senanu, bodisi v korespondenci Josipa Stritarja, Bleiweisovi
zavrnitvi Josipa Cimpermana, ki je želel o pesmi objaviti prispevek v
Novicah, bodisi v pesmih patra Benvenuta samega, s katerimi je
Prešernu odgovarjal.

Benvenut je Svetega Senana od pesnika prejel 24. maja 1846. Rokopis
pesmi je napisan v bohoričici z značilno Prešernovo pisavo, na koncu
je njegov podpis v gajici. Prvič je bila objavljena v petem zvezku
Krajnske čbelice (1848), skupaj z Nuno, Šmarjino goro, Nebeško
procesijo, Zdravljico in V spomin Matija Čopa – torej v sklopu zadnje
objave svojih pesmi, ki jo je France Prešeren tudi doživel; leta 1866
sta jo v zbirko Pesmi Franceta Preširna, s pésnikovo podobo, z
njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodom umestila urednika
Josip Jurčič in Josip Stritar. Po nekaj ponovljenih izdajah pa je
objavo doživela tudi v slikanici Sveti Senan; Nuna in kanarček leta
1998 z ilustracijami Bogdana Groma. Rokopis Svetega Senanusa smo v
digitalni obliki dodali na portal Digitalne knjižnice Slovenije.

Druge pridobitve knjižničnih zbirk v letu 2020. V letu 2020 smo v dar
dobili tudi korespondenco literarnega zgodovinarja, kritika in
teoretika, esejista in utemeljitelja slovenske primerjalne
književnosti Antona Ocvirka; prav tako korespondenco bibliotekarja,
literarnega zgodovinarja, pesnika, leksikografa, urednika in
prevajalca Alfonza Gspana; dve pismi družine Kosovel in ostalino Frana
Saleškega Finžgarja (v elektronski obliki). Prav tako smo prejeli tudi
Gradual (fragment rokopisa), zapuščino literarne zgodovinarke Helge
Glušič in osebni arhiv stripov prevajalca in lektorja ter risarja
Santiaga Martina. Med pridobitvami je tudi gradivo Cirila Zlobca,
Angele Piskernik in Simona Gregorčiča. V dar smo dobili delo Petra
Krizologa Sermones nunc primum in vulgus editi iz leta 1534. Še
posebej veseli pa smo bili obsežnega arhiva slikarke in ilustratorke
Melite Vovk Štih, ki vsebuje portrete udeležencev PEN in portrete
slovenskih ustvarjalcev, prav tako pa tudi glasbenega opusa Igorja
Krivokapiča, ki nam je poleg rokopisov podaril tudi notne tiske,
izdane v tujini.

Med nakupi, s katerimi smo lani obogatili svojo zbirko, so tipkopis
zbirke Žalostne reke Antona Vodnika in pisma Ade Škerl Borisu Kranjcu,
zemljevid Schlavonie, Croatie, Carnioe, Istriae Bosnie finitmorumque
Regionum Nova Descriptio A. Hirschvogla s konca 16. stol., delo
Ferranteja Pallavicina Vulcani Liebes-Garn iz leta 1669 ter delo
Sigmunda Friedricha Wartmanna Polonia suspirans durch die klagende
Königin Polonia auff dem Parnasso Apollini vorgetragen … ki je bila
nekoč del Auerspergove knjižnice. Slikovna zbirka pa je pridobila 13
plakatov, 10 portretnih fotografij Tihomirja Pinterja in 11 obarvanih
črno-belih diapozitivov z začetka 20. stoletja, ki predstavljajo
rariteto.

Več: http://3522.sqm-secure.eu/public/get/app-3522/user-487/group-1050/product-19944/image-0/