[SlovLit] Antična in primerjalna književnost -- OPERAS -- Novosti Znanstvene založbe FF -- Sodobne tržaške pesnice -- Vodice

[Miran Hladnik]

Od: Alen Sirca <sircax na gmail.com>
Date: V ned., 11. okt. 2020 ob 21:53
Subject: Vabilo k sodelovanju

Spoštovani, vse članice in člane društva [DPKS] in vse druge
interesente vabimo k sodelovanju na delavnici in okrogli mizi z
naslovom Antična književnost in primerjalna književnost: vplivi in
metode, ki ju organizira Slovensko društvo za primerjalno književnost.
Namen srečanje je raziskava vloge antične književnosti v primerjalni
književnosti, pomena primerjav za raziskovanje antične književnosti in
vpliva klasične filologije na razvoj primerjalne književnosti.
Natančnejšo predstavitev teme si lahko preberete spodaj. Vse
zainteresirane prosimo, da do 22. 10. pošljejo naslov svojega 15
minutnega prispevka oziroma izrazijo željo po sodelovanju na okrogli
mizi na blaz.zabel na guest.arnes.si . Srečanje bo potekalo predvidoma v
začetku novembra (natančen datum bo sporočen v kratkem) in bo glede na
dane razmere najverjetneje izvedeno preko spleta. Hvaležni bomo, če
lahko to povabilo delite še kolegicam in kolegom, ki niso člani
društva.

Lep pozdrav,
Alen Širca

Odnos med antično književnostjo ter primerjalno književnostjo kot
literarnovedno disciplino je kompleksen in mnogoplasten. Po eni strani
se zdi, da se primerjalna književnost zanima predvsem za novejše
književnosti. Tako je Ferdinand Brunetière v svojem znamenitem
predavanju na Pariškem kongresu leta 1900 pozval, da se mora
primerjalna literarna zgodovina ukvarjati predvsem z novejšimi
evropskimi literaturami, David Damrosch pa je nedavno zapisal, da se
literarna veda vse prepogosto »zanima predvsem za književnosti zadnjih
dveh stoletij ali celo zgolj zadnjih petdeset let, kar predstavlja le
en procent celotne literarne zgodovine«. Po drugi strani ne moremo
mimo dejstva, da so se komparativisti vedno zanimali ali pa so vsaj
dobro poznali antično literarno dediščino in da so različne
literarnovedne metode osnovali prav v modelih, ki so jih razvijali
raziskovalci antične književnosti. Paul van Tieghem je v odmevnem delu
La Littérature comparée na primer zapisal, da je poleg preučevanja
novejših literatur ena izmed poglavitnih nalog primerjalne
književnosti tudi preučevanje vpliva antične grške književnosti na
latinsko književnost ter vpliva obeh na razvoj novejših literatur.
Morda lahko celo trdimo, da predstavlja primerjava starogrške in
latinske književnosti tradicionalni model literarnih primerjav,
katerih dediščina so vsi sodobni komparativistični poskusi. Namen
srečanja z naslovom Antična književnost in primerjalna književnost:
vplivi in metode je natančneje razmisliti o pomenu antične
književnosti za primerjalno književnost ter obratno, o vlogi
komparativističnih modelov za preučevanje antičnih literarnih del. V
sklopu te problematike je – tako na teoretični ravni kot preko
literarnih primerov –mogoče med drugim nasloviti naslednja vprašanja:

1. Kakšna je vloga antične književnosti v primerjalni književnosti?
Kako pogosto in na kakšen način komparativistika obravnava antična
dela?
2. Kako so metode klasične filologije vplivale na razvoj primerjalne
književnosti? Do kakšne mere je primerjava med starogrško in latinsko
književnostjo predstavljala metodološki temelj za razvoj sodobne
komparativistike?
3. Na kakšen način se lahko preučevalci antične književnosti
poslužujejo metod in pristopov primerjalne književnosti? Kako uporabni
so novejši komparativistični pristopi za obravnavo in razumevanje
antičnih tradicij? In na kakšen način se klasična filologija poslužuje
tradicionalnih metod komparativistike (npr. primerjalni pristopi,
študij recepcije, posthumanizem etc.)?
4. Je medkulturna primerjava različnih antičnih književnosti
(starogrške, latinske, egipčanske, akadske, kitajske, indijske,
majevske etc.) sploh produktivna? Je primerjava antičnih književnosti
pomembna za prihodnost primerjalne književnosti?

===

Od: Panič Aleksandra <Aleksandra.Panic na arrs.si>
From: Aleš Pogačnik [mailto:ales.pogacnik na zrc-sazu.si]
Sent: Monday, October 12, 2020 10:01 AM
Subject: simpozij OPERAS 2.-4. 11. 2020

Spoštovana, spoštovani, dovolite, da vam v imenu mednarodnega
združenja OPERAS (https://operas.hypotheses.org/), ki se ukvarja z
vprašanji odprte znanosti v publicistiki humanističnih in
družboslovnih znanosti, kot slovenski član izvršnega odbora združenja
posredujem vabilo na letošnji, tokrat virtualni simpozij. [...]

mag. Aleš Pogačnik
ZRC SAZU, vodja in glavni urednik Založbe ZRC

https://operas.hypotheses.org/4375 -- OPERAS Conference 2.–4. november 2020.

===

Tone Smolej: Slovenska književnost in visoka šola: Gradec, Dunaj,
Krakov, Praga, Ljubljana (1839–1943). Podobno kot nekaj drugih del
prof. dr. Toneta Smoleja tudi ta monografija zadeva študijsko in
intelektualno formacijo slovenskih izobražencev v času Avstro-Ogrske
in v prvih desetletjih po njenem razpadu. Novost študije je v tem, da
se drugače kot Smolejeve prejšnje objave prvenstveno osredotoči na
graško, krakovsko, praško kot tudi na ljubljansko univerzitetno
okolje. Tem univerzam in njihovim slovenskim študentom je doslej
posvetil manj pozornosti kot dunajski, ki jo sicer upošteva tudi
tokrat, a ji ne odreja dominantnega mesta. Delo bo tako prispevalo k
bolj uravnoteženi sliki o študijskih poteh slovenskih književnih
ustvarjalcev v 19. in v začetku 20. stoletja in pomagalo razložiti
značilnosti strokovnega in javnega delovanja izbranih osebnosti v
nadaljnjih letih in desetletjih, ko je bilo obdobje, ki so ga
preživeli na univerzi, za njimi.
(https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/240/344/5700-1)

Marija Javor Briški: Nemščina v diahroni perspektivi (Učbeniki FF).
Univerzitetni učbenik je predvsem namenjen študentkam in študentom
nemškega jezika in književnosti na prvi stopnji visokošolskega
študija. Seznani jih z osnovnimi zakonitostmi jezikovnega razvoja od
indoevropščine do današnje nemščine, da bodo lahko razumeli
posebnosti, navidezne anomalije in spremembe v sodobnem jeziku ter
postali pozorni na skrivne medjezikovne povezave. Orisu sorodstvenih
vezi indoevropskih in germanskih jezikov ter prikazu jezikovnih
stopenj nemščine v kulturno-zgodovinskem kontekstu, s posebnim
poudarkom na obdobju stare visoke nemščine in zgodnje nove visoke
nemščine, sledi diahrona obravnava jezikovnega razvoja po različnih
jezikovnih ravninah, ki zagotavlja transparentnost in kontinuiteto v
prikazu jezikovnega razvoja do današnjih dni: na področju jezikovnega
sistema, ki zajema fonetično-fonološke, grafemske, morfološke in
sintaktične spremembe.

===

Vilma Purič. Sodobne tržaške pesnice. Trst: Mladika, 2020. 366 str.
Knjigo, ki je bila napisana na podlagi avtoričine disertacije, založba
pošilja v recenzijo Slavistični reviji. Recenzent, javi se.

===

Dediščina ljudi in krajev: Zbornik občine Vodice. Ur. Rado Čuk.
Vodice: Občina, 2020. 374 str. (V knjigi so tudi poglavja o Kopitarju,
Alešovcu, Zarniku ...) Primerjaj s Seznamom osebnosti iz Občine Vodice
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_osebnosti_iz_Ob%C4%8Dine_Vodice),
ki ga je Tea Adamlje lani pripravila za Wikipedijo.