[SlovLit] O manjšinskih jezikih -- Nove knjige ZRC SAZU -- Re: Kateri grad?

Čet Sep 17 22:32:45 CEST 2020

From: Sabina Zorcic <zorcic.sabina na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 17 Sep 2020 17:40:00 +0200
Subject: Posebna številka revije Razprave in gradivo, Revija za
narodnostna vprašanja: vabilo k oddaji prispevkov: Narodnostno
vprašanje in vprašanje (varstva) manjšin v Sloveniji ob 30-letnici
razglasitve samostojnosti

Kako misliti (slovensko) narodno vprašanje danes, 30 let po
osamosvojitvi? [...] Je nacija narodnostna kategorija, ki jo sestavlja
le »dozorel slovenski narod«, ali je (slovenska) nacija državljanska
kategorija? Takšen prehod zamisli narodnega vprašanja od inovacije
(popravljanje in dopolnjevanje obstoječega) k invenciji (konstrukciji
narodnega vprašanja na temelju nečesa povsem novega) je nujen za
obstoj slovenstva v 21. stoletju. In če se sprašujemo še naprej, ali
je raziskovanje slovenstva v zadnjih 30 letih vodilo do kakšnih novih
spoznanj v različnih perspektivah, v zgodovinski, sociološki,
etnološki in drugih?

In kako je z vprašanjem manjšin(skosti)? Ustava Republike Slovenije
varuje dve avtohtoni etnični skupnosti – italijansko in madžarsko. Če
k temu dodamo še posebne pravice romske skupnosti, ki so določene v
65. členu Ustave Republike Slovenije, dobimo t. i. ustavni trikotnik
varovanja manjšin. V modernem času se koncept varovanja manjšin vse
bolj oddaljuje od klasičnega koncepta avtohtonosti. Prav tako se tudi
v manjšinskih skupnostih vse intenzivneje kažejo vzorci
transkulturnosti, ki onemogočajo jasno klasificiranje posameznikov v
določene, morda občasno tudi anahronistično zastavljene skupnosti. Vsa
ta prepletenost identitet na eni strani, na drugi strani pa družbenih
vzorcev, ki zahtevajo jasno klasificiranje v sistem pripadnosti, še
bolj zamegljuje temeljna vprašanja modernega varstva manjšin. V tem
kontekstu želimo 30 let po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti
Republike Slovenije ovrednotiti tudi sistem varstva manjšin v
Sloveniji, njegove izzive, morda težave, pa tudi smeri razvoja.
Dejstvo namreč ostaja, da se bo Slovenija tudi v prihodnje vse bolj
integrirala v mednarodno skupnost. Posledica tega bosta večja
emigracija in imigracija, kar bo še bolj pod vprašaj postavilo
klasične vzorce varstva manjšin, kot smo si jih postavili leta 1991.

Da bi odgovorili na izzive, s katerimi se soočamo ob 30-letnici
nastanka samostojne Slovenije na polju narodnostnega vprašanja in
varstva manjšin, smo določili teme, ki bi jih želeli z izdajo posebne
številke revije Razprave in gradiva raziskati, in sicer: [...]

*jezikovna in izobraževalna politika kot pomembna instrumenta
varovanja manjšin 30 let po razglasitvi samostojnosti;
*upravni okviri varovanja manjšin skozi spekter spodbujanja poznavanja
kulture, jezika idr. avtohtonih narodnih manjšin;

Jezik objave: slovenski, angleški. Oddaja na elektronski naslov
rig.special.issue na inv.si:
- povzetek članka v 200 besedah do 15. 10. 2020 (z navedbo avtorja in
matične institucije, ki ji pripada). Avtorji bodo o uvrstitvi
predlagane teme v posebno številko revije Razprave in gradiva
obveščeni najpozneje do 31. oktobra 2020. Sprejem povzetka še ne
pomeni vnaprejšnjega sprejema članka, saj mora ta prestati dvojni
anonimni recenzentski postopek (double peer review).
-Avtorji, ki bodo želeli članek objaviti v reviji, bodo morali članek
(skladen z navodili RIG: https://rig-td.si/sl/za-avtorje/) oddati do
28. februarja 2021.

Za morebitna dodatna vprašanja smo na voljo na elektronskem naslovu
rig.special.issue na inv.si

Uredniški odbor posebne številke RIG:
red. prof. dr. Miran Komac
izr. prof. dr. Boštjan Udovič
Sabina Zorčič

===

Od: irena naglic <irena.naglic na zrc-sazu.si>
Date: V čet., 17. sep. 2020 ob 16:41
Subject: Novinarska konferenca Založbe ZRC

Spoštovane in spoštovani, v ponedeljek, 21. septembra, vas ob 11. uri
po dolgem zatišju z veseljem vabimo na novinarsko konferenco. V Atriju
ZRC na Novem trgu 2 bomo predstavili dvanajst novih publikacij Založbe
ZRC, tokrat s področja zgodovine, umetnostne zgodovine, geografije,
narodopisja, jezikoslovja in kulturne zgodovine. Po kratkih
predstavitvah bodo avtorji in uredniki z veseljem odgovarjali na
novinarska vprašanja. SEZNAM NOVIH KNJIŽNIH IZDAJ NAJDETE NA SPLETU:
https://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/novinarska-konferenca-sept

Marija Stanonik: Pesnjenje v vojaški suknji in proti njej 1515–1918.
512 strani. Zgodovinski kontekst monografije se nanaša na čas, ko je
bila večina slovenskega etničnega ozemlja od okrog leta 1500 do poraza
Avstro-Ogrske v prvi svetovni vojni 1914–1918 pod habsburško
dinastijo. Uokvirjajo jo prve tiskane vrstice iz slovenske puntarske
pesmi v kmečkem uporu leta 1515 do pesmi o tragičnem uporu slovenskih
črnovojnikov z Antonom Hafnerjem na čelu v Judenburgu leta 1917.
Medtem ko prvo poglavje obravnava pesnjenje na vojne in vojaške teme v
petih stoletjih, se drugo omejuje na samo pet let prve svetovne vojne.
Nanjo se je odzvalo vsaj 70 različnih avtorjev z okroglo 1000 pesmimi.
Njihovo geografsko obzorje sega na bojišča južne in vzhodne Evrope.
Med njimi je bil na primer doslej popolnoma spregledan Vid Ambrožič.
Zdržema je preživel sedem let v vojaški suknji, tri leta kot nabornik
in nato kot vojak v prvi svetovni vojni. Ves čas je zvesto sledil
vojnemu dogajanju in o njem napisal okrog 270 pesmi. V njegovih pesmih
se kot strašljiv motiv pojavi lakota. Protiutež te pesniške motivike
je motiv Slovenske krajine, ki je bila kot današnje Prekmurje
priključena prvi Jugoslaviji oziroma ozemlju današnje Slovenije.

Gašper Križnik: Sveti Coprijan. Pravljice, povedke in drugo pripovedno
izročilo iz Motnika in okolice. Ur. Breda Podbrežnik Vukmir, Monika
Kropej Telban. 456 strani. Znanstvena monografija v komentirani in s
spremnim besedilom opremljeni izdaji predstavlja pripovedno izročilo,
ki ga je proti koncu 19. stoletja v osrednjem slovenskem prostoru
zbral preprost čevljar in trgovec iz Motnika – Gašper Križnik.
Dragocen in doslej še neizkoriščen vir pravljic in povedk je po več
kot stopetdesetih letih zdaj končno umeščen na zemljevid nesnovne
dediščine in v mednarodni prostor.

Tone Košir, Milena Igličar: Pošten bodi in delaj. Folklorne in
spominske pripovedi iz župnij Šentjošt in Lučine. 326 strani. V 53.
številki zbirke Glasovi je objavljenih 434 povedk iz sosednjih župnij
Lučine in Šentjošt nad Horjulom, ki imata skupaj blizu 1400
prebivalcev. Na stičišču obeh župnij je zaselek Suhi Dol, kjer smo
zbrali dobrih 300 povedk. Prvi zapisi so nastali že pred letom 1955,
zadnja leta smo jih veliko tudi posneli. Večina jih je zapisanih v
narečju, le slaba desetina v knjižnem jeziku. Pripovedi okoli 50
pripovedovalcev so razvrščene v 10 poglavij. Vsebina povedk in drugih
pripovedi kaže na trdo življenje in delo ljudi vseh slojev in
starosti, ki pa niso zapirali vrat siromakom in beračem, za katere se
je vselej našel kos kruha, čeprav ga nikoli niso imeli v preobilju.
Stiki s posebneži, siromaki in kramarji se odražajo tudi v številnih z
njimi povezanimi pripovedmi, med katerimi je veliko anekdotičnih in
šaljivih. Močno jih je prizadela druga svetovna vojna in čas po njej.
Tedanje razmere so našle odziv v pripovedih, zbranih v zgodovinskem
poglavju naše knjige. V legendnih in etnoloških povedkah se odraža
močna vera in medsebojno povezovanje ob praznikih in običajih. Knjigo
poživljajo lepe ilustracije prizadevnih risark, ki so tako ali drugače
povezane s Suhim Dolom.

Silvo Torkar: Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne
Tolminske (Linguistica et philologica, 40). 325 strani. V monografiji
je obravnavanih 194 še prisotnih in 88 izumrlih vzhodnotolminskih
priimkov ter imena 45 vzhodnotolminskih naselij in 82 njihovih
zaselkov. Območje obravnave obsega Baško dolino z Ljubinjem, Bukovo z
Zakojco, Šentviško planoto s Policami, obe Trebuši, Slap ob Idrijci in
Idrijo pri Bači. Namen antroponimskega dela raziskave je bil
ugotoviti, kdaj in kako so se na obravnavanem območju formirali
priimki, kako so se v stoletjih zaradi glasovnega razvoja spreminjali,
kako so zaradi teh sprememb in ob poknjiženju nastale njihove nove
različice. Slabi dve tretjini danes živih avtohtonih priimkov je bilo
izpričanih že v virih 1515–1523, ostala tretjina pa se je pojavila z
redkimi izjemami že do konca 16. stoletja. Večina naselbinskih imen je
nastala s transonimizacijo iz ledinskih, gorskih, vodnih in
stanovniških imen. S pomensko-motivacijskega vidika so imena naselij
nastala iz geografskih pojmov (26), iz rastlinskih imen (5), s
človekovo prisotnostjo pa je povezanih 12 imen. Imena zaselkov pa so
nastala iz geografskih pojmov, rastlinskih imen in imen živali (54),
13 je povezanih s človekovo dejavnostjo in še 8 je izpeljanih iz
osebnih imen, med njimi vsaj 6 predkrščanskih.

===

Od: Neva Zaghet <nevazaghet na gmail.com>
Date: V čet., 17. sep. 2020 ob 15:10
Subject: Vprašanje (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007129.html)

Lepo pozdravljeni, v današnji številki SlovLita (o Beatinem dnevniku)
sem prvič zasledila rodilniško obliko "iz Novomesta": doslej sem vedno
brala "iz Novega mesta" oz. "novomeški". Sta možni obe rodilniški
obliki? Hvala za odgovor in lep pozdrav,

Neva Zaghet.

---

Jaz sem razumel kot jezikovno igrivost; res pa je bil, kot dokumentira
dLib, tak rodilnik pogost v 19. stoletju. -- miran