[SlovLit] Brillov zbornik o Georgu Lukácsu -- Kulturna dogodka v Kopru -- O Rožančevi nagradi 2020

[Miran Hladnik]

Od: Andraž Jež <andraz.jez na zrc-sazu.si>
Date: V ned., 13. sep. 2020 ob 15:14
Subject: Brillov zbornik o Georgu Lukácsu

V orbánizirani Madžarski se je v nemilosti znašla tudi dediščina
Georga Lukácsa, enega osrednjih marksističnih teoretikov 20. stoletja.
Ob stopnjujočih se napadih oblasti na njegovo filozofsko in materialno
zapuščino (https://jacobinmag.com/2018/02/lukacs-hungary-archives-marxism)
(v katerih ni manjkalo antisemitskih podtonov --
https://hungarianfreepress.com/2017/02/16/hungary-is-removing-statue-of-philosopher-gyorgy-georg-lukacs-he-was-marxist-and-jewish/)
je mednarodna skupina akademikov aprila 2017 v Budimpešti protestno
priredila konferenco The Legacy of Georg Lukács
(http://media.elte.hu/wp-content/uploads/2017/04/lukacs.program.final_.pdf).
Na njej so udeleženci z vsega sveta izpostavili trajno relevantnost
Lukácseve družbenokritične misli. Antiintelektualnih veljakov to
kajpak ni omehčalo; naslednje leto so zaprli Lukácsev arhiv
(https://www.lana.info.hu/wp-content/uploads/2019/05/ENK%C3%B6zlem%C3%A9ny-2018.-j%C3%BAnius-17.pdf).
Nekateri teksti s te konference – tudi moj o Lukácsevem vplivu na
Walterja Benjamina – so te dni izšli v Brillovem zborniku Confronting
Reification: Revitalizing Georg Lukács's Thought in Late Capitalism
(ur. Gregory R. Smulewicz-Zucker (Studies in Critical Social Sciences,
166), https://brill.com/view/title/35963).

Lukácsev opus je pomemben tudi za literarno znanost in estetiko. Ob
zgodnji Teoriji romana, pisani med prvo svetovno vojno (sln. prevod
Tomo Virk, LUD Literatura, 2000), so bile najvplivnejše njegove zrele
literarne študije po letu 1930, posebno tiste o književnosti 19.
stoletja. Med drugim je v analizi zgodovinskega romana prav Lukács
utemeljil Scottovo pionirsko vlogo za žanr. V študiji Pripovedovati
ali opisovati? (1936) je razvoj prozne naracije skozi 19. stoletje
(izginjanje fabule in sorazmerno krepitev opisov, ki sta opazna tako v
simbolizmu kot v naturalizmu) argumentirano povezal z razredno
dinamiko oz. sočasnimi strukturnimi spremembami meščanstva.

Besedila v Brillovem zborniku se v glavnem ne posvečajo neposredno
Lukácsevim literarnim študijam, temveč konceptu
reifikacije/postvarjenja. Z njim je Lukács v svoji prelomni Zgodovini
in razredni zavesti (1923;
https://www.marxists.org/archive/lukacs/works/history/ ; sln. prevod
ZRC SAZU, 1985/86,
https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/3485) dalje
razvil Marxov koncept blagovnega fetišizma iz Kapitala. Z analizo
poblagovljenja medčloveških odnosov v razvitem kapitalizmu z
mehanizacijo in tehnično racionalizacijo je odprl nov
(heglovskomarksistični) kontinent družboslovja, teme njegove knjige
esejev pa so nadalje razvijali frankfurtski marksisti ter jih,
predvsem Adorno in Marcuse, aplicirali tudi na književnost oziroma
umetnost v celoti.

V današnji hegemoniji neoliberalizma se Lukácseva analiza kapitalizma
z začetka 20. let bere skoraj kot prognoza. Na aktualnost filozofove
misli v 21. stoletju opozarja tudi zbornik Confronting Reification, za
katerega upam, da bo bralstvo SlovLita motiviral za (vnovično?) branje
Lukácsevega pestrega, daljnosežnega in osupljivo eruditskega opusa.

===

Od: Vesna Lamut <vesna.tomc na gmail.com>
Date: V sob., 12. sep. 2020 ob 23:18
Subject: Povabilo na kulturna dogodka v Kopru

Koprski Pogovori o branju se nadaljujejo v osmo leto. V četrtek, 17.
septembra, ob 19. uri,  se bo na Vrtu knjige v Kopru v pogovoru z
Jasno Čebron predstavila Veronika Simoniti, letošnja kresnikova
nagrajenka za najboljši roman lanskega leta Ivana pred morjem
(Cankarjeva založba, 2019), katerega del se dogaja tudi v našem
primorskem mestu.

Dan prej pa Knjigarna Libris in Založba Beletrina vabita ob 18. uri na
Prešernov trg v Kopru na predstavitev izbora  Kosmačeve zgodnje proze
Lovim pomladni veter (Beletrina 2020), knjiga je izšla ob dveh
jubilejih velikega slovenskega pisatelja Cirila Kosmača – 110-letnici
rojstva in 40-letnici smrti. Z obema urednikoma knjige – avtorjevo
hčerko Nančo Kosmač Kogej  in slovenistom ter novinarjem Andražem
Gombačem se bo pogovarjala Jasna Čebron. Vabljeni!

V  imenu Kulturnega kluba Koper in koprskih slavistov
Vesna Tomc Lamut

===

From: Ifigenija Simonovic <ifigenija.simonovic na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sun, 13 Sep 2020 08:28:04 +0200
Subject: O Rožančevi nagradi 2020

Spoštovani in spoštovani, sporočam vam, da so letošnji nominiranci za
Rožančevo nagrado naslednji avtorji esejističnih knjig:

Uroš Zupan: Arheologija sedanjosti: eseji o knjigah, književnosti in
še čem, KUD Sodobnost
Mojca Pišek: Knjige, ki smo jih vendar vsi prebrali, LUD Literatura
Esad Babačić: Veš, mašina, svoj dolg, Cankarjeva založba
Kozma Ahačič: Kozmologija, Založba Goga
Tadej Meserko: Najprej kultura, potem zdravje, e-Besede

Med nominiranci je, kot vidite, tudi Kozma Ahačič, ki je posebej znan
v prosvetnih krogih, zato pripenjam obrazložitev žirije.

Kozma Ahačič je strokovnjak za zgodovino jezikoslovja in jezikovne
rabe, pobudnik in urednik portala Fran.si in avtor novih slovnic za
osnovne in srednje šole. Eseji Kozme Ahačiča so svež veter v
kolumnističnem pisanju dnevnika Delo. Srž večine zbranih esejev je
slovenski jezik in odnos Slovencev do jezika. Pisanje je prepleteno z
avtorjevimi osebnimi družbenimi komentarji, ki so izraženi na tako
izviren način, da postajajo ponarodeli. "Svoboda se začne v trenutku,
ko nam je povsem vseeno, ali okolica naše trenutno delo dojema kot
zmago ali kot poraz." Posebnost esejev je tudi ta, da so polni
dobrohotnega humorja. Ne oklepa se drže vsevednosti, bralcu vzbuja
zanimanje. Odziv na eseje Kozama Ahačiča je izjemen, učiteljice
hvaležno trdijo, da je sprostil poučevanje slovnice, kar je temeljno
za obstoj slovenskega jezika. Če pojmujemo pisanje kot temelj
izražanja misli, potem lahko pisanje o jeziku pojmujemo kot temelj
pisanja o pisanju. Kozma Ahačič nas opozarja na to, da ni dovolj
"pisati, kakor govorimo", temveč da je pomembno, "kaj imamo povedati",
ko pa posvečamo pozornost temu, "kako povemo, kar imamo povedati", pa
vplivamo na obliko odnosa do sogovorca (bralca). Zato je Ahačičevo
razmišljanje o jeziku delo vrtnarja našega jezikovnega parka.

Letos praznujemo 30. obletnico smrti Marjana Rožanca. Društvo Marjan
Rožanc podeljuje nagrado za najboljšo knjigo esejev že
devetindvajsetič. Letos smo obravnavali 24 knjig, ki so bile vpisane
na seznam Narodne in univerzitetne knjižnice, ker pa seznam zaradi
razmer v zvezi s COVID19 ni bil popoln, smo obravnavali še 6 knjig, ki
so izšle pred koncem julija. Žirijo sestavljajo Manca Košir, Jonatan
Vinkler, Vlado Motnikar, Nada Šumi in Ifigenija Simonović
(predsednica).

Lepo pozdravljam, Ifigenija Simonović