[SlovLit] Gosli in harmonika -- Jean Vodaine -- Mala dujačesa

[Miran Hladnik]

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V tor., 28. jul. 2020 ob 15:22
Subject: Gosli in harmonika

Starodavno pripovedko Kurent je leta 1909 obnovil 33-letni Ivan
Cankar, in to ravno sto let po Napoleonovi oživitvi Ilirije na
vsevprek slovenskih tleh. Francoski cesar Napoleon I je z Ilirijo
hočeš nočeš odrezal Avstrijo od Jadrana, Cankar pa je v oživitvi
zaznal tudi začetek združevanja Slovencev z drugimi Slovani, ko je
hkrati izrazil svoje zadržke k težnji po prevladi tujih gosli nad
domačo harmoniko.

Med prvo svetovno vojno se je spomin na oživitev Ilirije na lepem
prevesil v vabo za prestop Italije k Antanti. Italija je vabo prijela
in Antanta je leta 1920 potrdila preimenovanje nekdanje Ilirije v
Julijsko krajino. Preimenovanje se je skladalo s požigom Narodnega
doma 111 let po oživitvi, in to na dan, ko bi bil rimski vojskovodja
Gaj Julij Cezar star 2020 let.

In slediti je moralo še sto let prerivanja na tleh nekdanje Ilirije.
Cankar pa je v starodavni pripovedki videl še naprej in očitno ni
izgubil vere v slovensko preživetje. Leta 2020, tokrat 111 let po
izidu starodavne pripovedke, je Italija vrnila zamejskim Slovencem
Narodni dom.

Vlado Nartnik

---

https://voyant-tools.org/tool/Trends/?query=gosli*&query=harmoni*&mode=document&chartType=line&corpus=00e0abb1a7e92d1adf0b6a5f28e1710c
-- kako pokaže razmerje med harmoniko in goslimi v Cankarjevem Kurentu
orodje Voyant. Kontekst obeh glasbil je za interpretacijo pri roki na
Wikiviru: https://sl.wikisource.org/wiki/Kurent . -- miran

===

https://sl.wikipedia.org/wiki/Jean_Vodaine -- Urh Ferlež je svojo
diplomsko nalogo o francosko-slovenskem pesniku in slikarju Jeanu
Vodainu (rojenem kot Vladimir Kavčič) (1921--2006,
http://slov.si/dipl/ferlez_urh.pdf) preoblikoval v geslo na
Wikipediji.

===

Od: Blažić, Milena Mileva <Milena.Blazic na pef.uni-lj.si>
Date: V čet., 30. jul. 2020 ob 17:27
Subject: Čarobne besede

Dragi Miran, vljudno bi prosila bralce in bralke SlovLita, če pomagajo
“prevesti” pomen  dveh čarobnih besed iz  kratke rezijanske pravljice
Mala dujačesa. Lep pozdrav, Milena Mileva Blažić

---

Mala dujačesa

V Njivicii je bila žena, ki je imela sirotko v kotlu in nenadoma je
noter vstopila mala Dujačesa, ki se je usedla v kot ob ognju in je
zlila nekaj sirotke v skledo.
Bila je tudi polenta.
Žena jo je vprašala:
»Ali si lačna? Naj ti dam kaj jesti?«
Dujačesa pa je zamrmrala: »Mm, mm, mm.«
Žena ji je položila hrano v naročje in Dujačesa je pojedla vse.
Nenadoma je njena mati v Smiričjah zavpila: »Zwuuuuuga čičis meju!«
Deklica je napreznila ušesa in skočila v sredino sobe.
Mati je spet zavpila: »Zwuuuuuga čičis meju!«
Dujačesa je skočila do praga ln ko je prišla na prag je mali spel zavpila:
»Zwuuuuuga čičis meju«
In ona je odgovorila: »Žgarangangan!«.
Nato je hitro stekla proč, hitro med sleči in bukvami. In je prišla
gor, ker je bila mati.
To vem, ker so to zgodbo vedno pripovedovale gospe iz Njivice.

PALLETI, Silvana, BRUNETTA, Di Lenardo, NEGRO, Luigia, DAPIT, Roberto,
2004. Ta mala dujačesa = La ragazzina selvaggi. Circolo culturale
resiano Rozajanski dum, 2004 (Paluzza (Udine): C. Cortolezzis.