[SlovLit] Kozmologija -- Nove knjige na ZRC SAZU

[Miran Hladnik]

Od: Kozma Ahačič <kozma.ahacic na guest.arnes.si>
Date: V pon., 15. jun. 2020 ob 10:47
Subject: Vabljeni na pogovor o knjigi esejev Kozmologija

Pozdravljeni, prijateljice in prijatelji, kolegice in kolegi! Lepo vas
vabim na predstavitev svoje knjige Kozmologija, ki bo jutri, v torek,
16. junija 2020, ob 19.30 na Vodnikovi domačiji v Ljubljani (Vodnikova
cesta 65). Vremenska napoved je ugodna, tako da bomo lahko zunaj na
vrtu. Z Boštjanom Gorencem - Pižamo bova govorila o glasbi, jeziku,
znanosti, šolstvu, kulturi, o sistemih in njihovem prenavljanju in še
o čem. Vabilo prilagam spodaj. Nakup vstopnic je novost, ki jo je
prinesla epidemija. Na voljo so po simbolični ceni 2 eur prek
interneta (spodaj je link) in seveda tudi na kraju dogodka, tako da se
lahko odločite tudi zadnji hip. Zelo lepo vabljeni! (Naslednja
predstavitev bo v Novem mestu, sledi Škofja Loka, septembra pa znova
Ljubljana.)

Lep pozdrav,
Kozma Ahačič

Knjiga esejev Kozmologija (Goga, 2020) je univerzum, v katerem se
prepleta punk s klasiko in pop z eksperimentalno glasbo. V esejih, ki
jih je Kozma Ahačič pisal za časopis Delo, se opis pariške parfumerije
neopazno preliva v razmišljanje o iskanju prave besede in o spopadanju
z neopisljivostjo jezika. Kot pravi Nabokov: pisatelj bi moral imeti
natančnost pesnika in domišljijo znanstvenika. Za eseje Kozme Ahačiča
to vsekakor velja. Z avtorjem se bo pogovarjal Boštjan Gorenc -
Pižama. Po pogovoru bo knjiga Kozmologija na voljo po prijazni ceni.
Pogovor bo potekal V ŽIVO, na Vrtu domačije, v primeru dežja pa v
dvorani. Dobimo se na varni distanci. Zaradi omejenega števila sedežev
vas lepo prosimo, da si zagotovite sedež z nakupom vstopnice (2 eur)
na domačiji v času odpiralnih ur ali preko
https://www.mojekarte.si/si/goga-na-domaciji-kozma-ahacic-in-bostjan-gorenc-pizama/vstopnice-1132640.html

Dogodek pripravljamo v sodelovanju z Založba Goga.

===

Od: irena naglic <irena.naglic na zrc-sazu.si>
Date: V pon., 15. jun. 2020 ob 12:13
Subject: Novinarska konferenca Založbe ZRC / Predstavitev novih knjižnih izdaj

Spoštovane in spoštovani, v sredo 17. junija vas ob 11. uri po dolgem
zatišju z veseljem vabimo na novinarsko konferenco v Atrij ZRC na
Novem trgu 2. Predstavili bomo trinajst novih publikacij Založbe ZRC.
Poleg teh bodo na novinarski konferenci na voljo tudi novinarski
izvodi in dodatne informacije o publikacijah, ki so izšle v času
karantene. Po kratkih predstavitvah bodo avtorji in uredniki
odgovarjali na
morebitna novinarska vprašanja.

SEZNAM NOVIH KNJIŽNIH IZDAJ:
https://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/novinarska-konferenca-zalozbe-zrc-13

Matjaž Geršič: Pokrajinska imena kot dejavnik identitete (Geografija
Slovenije 36). Monografija se osredinja na imena slovenskih pokrajin
in njihovo povezavo s pokrajinsko identiteto. V uvodnem delu
opredelimo temeljne pojme in podamo pregled obravnave zemljepisnih
imen pri nas. V drugem delu kronološko pretresemo vire pokrajinskih
imen, začenši z arhivskim gradivom. Sledi pregled novejših zemljevidov
ter registrov Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS). Na koncu so
kot vir pokrajinskih imen predstavljene geografske regionalizacije. V
tretjem delu so predstavljeni rezultati zbiranja pokrajinskih imen s
pomočjo anketiranja. Med sklepnimi ugotovitvami lahko izpostavimo, da
pokrajinska imena zrcalijo pokrajinsko identiteto in so pomemben
dejavnik v zavesti njihovih prebivalcev, da niso hierarhično
razporejena, pa tudi, da jih je večina trdo zakoreninjenih, da
nekatera izginjajo in da je delež na novo uveljavljenih zanemarljiv. V
zavesti ljudi imajo pokrajinska imena nejasno definiran denotat
oziroma obseg in se, tako kot ostale jezikovne prvine, sčasoma
spreminjajo.

Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom. O spremembi pravopisnega
pravila za pisanje zemljepisnih imen Uredili: Helena Dobrovoljc, Manca
Černivec, Matjaž Geršič. Avtorji prispevkov: Helena Dobrovoljc, Metka
Furlan, Matjaž Geršič, Peter Holozan, Drago Kladnik, Marta Kocjan
Barle, Tina Lengar Verovnik, Drago Perko, Marko Snoj, Peter Weiss.
Monografija prinaša osem utemeljitev različnih predlogov za pisanje
začetnice v neprvih sestavinah večbesednih zemljepisnih lastnih imen,
ki so bili predstavljeni na odprtem posvetu Srečanje dveh komisij
(Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU in Komisije za
standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije) junija
2019. Uvodoma je orisano delovanje obeh komisij, ob tem so
predstavljeni vzgibi, ki so sprožili razpravo o pravopisni reformi,
predstavljena je tudi odločitev, da se bo pred končno odločitvijo
pravopisne komisije, ki se ob prenovi pravopisnih pravil soočila s
ponovno obujenim predlogom »vse z veliko začetnico«, ta posvetovala s
širšo javnostjo. Pripravljena bo anketa, ki bo predstavila stališča
razpravljalcev, predstavljena v pričujoči monografiji. Stališča
prispevkov v osrednjem delu lahko strnemo v tri skupine: prva skupina
zagovarja celovitejšo reformo, ki se zrcali v tehnični rešitvi
zapisovanja zemljepisnih imen; druga skupina v izhodišču ne zagovarja
tehnične reforme, ampak se osredotoča na ponatančenje pravil ter
ukinitev delitve na naselbinska in nenaselbinska imena; tretja skupina
ne podpira nobene spremembe

Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe [gl.
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007067.html]

Literarna večjezičnost v slovenskem in avstrijskem kontekstu Uredila:
Alenka Koronin  Andrej Leben (Studia litteraria 26). Avtorji
prispevkov: Matjaž Birk, Silvija Borovnik, Lidija Dimkovska, Jeanne E.
Glesener, Vanessa Hanesschläger, Miran Hladnik, Marko Juvan, Felix
Oliver Kohl, Alenka Koron, Erwin Köstler, Miran Košuta, Andrej Leben,
Elena Messner, Alexandra Millner, Dominik Srienc, Janez Strutz, Sandra
Vlasta, Nives Zudič Antonič, Sašo Zver Monografija se ukvarja s
teoretskimi, metodološkimi in kontekstualnimi vidiki literarne
večjezičnosti, ki je pri nas in v svetu sorazmerno novo področje
raziskovanja. Izhaja iz spoznanja, da je tradicionalna monolingvalna
perspektiva na literaturo v luči novih epistemoloških in metodoloških
dognanj, pa tudi spričo dogajanj v literarni praksi, potrebna
dopolnitve in razširitve. Razprave devetnajstih avtorjev iz petih
različnih držav obravnavajo literarno večjezičnost s temeljnega
literarnosistemskega vidika, prilagojenega za raziskave nadregionalnih
literarnih interakcijskih prostorov, in pri tem odpirajo sveže
pristope k malim, manjšinskim, nadregionalnim, priseljenskim oziroma
migrantskim in transkulturnim literaturam. Pri tem je pokazano, kako v
kulturnozgodovinskem pogledu in v aktualnih družbenih razmerah
prostori literarne interakcije prehajajo drug v drugega in se širijo v
sosednja okolja.

Marija Klobčar: Poslušajte štimo mojo. Potujoči pevci na Slovenskem
(Folkloristika 9). Monografija v časovni razdalji od nekdanjih igrcev
do pojava radia obravnava različne skupine potujočih pevcev na
Slovenskem, analizira njihovo ustvarjalnost in opazuje spreminjanje
njihovih družbenih vlog. Z upoštevanjem primarnih virov, z
naslanjanjem na neznana ali prezrta pričevanja in s kritičnim
premislekom omogoča nov pogled ne le na pesemsko ustvarjalnost, temveč
tudi na družbo, v kateri je ta nastajala. Ob obravnavi nosilcev
viteške kulture prinaša nova spoznanja o pomenu slovenskega jezika in
pesemske ustvarjalnosti v srednjem veku, s pregledom obveščanja v času
tiska pa osvetljuje vlogo slovenskih dežel v širšem evropskem
prostoru. Z razkrivanjem pojava in dejavnosti sejmarskih pevcev
razčlenjuje doslej na Slovenskem večinoma neznano raznoliko skupino
posredovalcev med visoko kulturo in kulturo preprostih ljudi, vse do
prosjakov. Ob tem osvetljuje zgodovinsko ozadje in družbeno vlogo
nekaterih pripovednih pesmi, vlogo pesemskih letakov, pojav
časopisnega obveščanja in vpliv spreminjanja prometa in komunikacij na
to ustvarjalnost. Z opazovanjem ponarodevanja pesmi potujočih pevcev
monografija spreminja tudi razumevanje ustvarjalcev oziroma nosilcev
ljudskega izročila.