[SlovLit] Pes v slovenski književnosti -- Gledališče v času korone -- Barodov testament

[Miran Hladnik]

Od: Marko Snoj <marko.snoj na zrc-sazu.si>
Date: V pon., 11. maj 2020 ob 09:09
Subject: Pes v slovenski književnosti

Ali bi se med tistimi, ki si ta čas izbirate temo magistrskega dela s
področja slovenske književnosti, našla junakinja, našel junak, ki bi
po literaturovedni šegi obdelal(a) vse bistveno o psu v delih
slovenskih umetniških piscev od 19. stoletja do danes? Povzetek te
naloge, ki bi ga seveda naredil(a) magistrand(ka) in se podenj tudi
podpisal(a), bi namreč rad uporabil za eno uvodnih poglavij
nastajajočega slovarja pasjih imen, ki bo izšel verjetno leta 2022.
Marko Snoj

===

From: "Slovenski gledališki inštitut" <mihael.cepeljnik na slogi.si>
Date: Mon, 11 May 2020 10:51:44 +0200
Subject: Vabilo. Glej, 50 let: Izzivi mednarodnega povezovanja v
gledališču v času korone. Četrtek, 14. maja ob 14. uri preko
spleta.Spletna povezava bo dostopna na spletnih straneh in družbenih
omrežjih soorganizatorjev dogodka Gledališča Glej in Slovenskega
gledališkega inštituta.

Epidemija koronavirusa, prepoved potovanja in zaprte meje so v hipu
ogrozile temelj sodobnega gledališča - mednarodno mreženje, izmenjavo
in gostovanja. Medtem, ko se gledališčniki po celem svetu trudimo
izumiti načine, kako bi lahko v dvorane ponovno in na varen način
vrnili življenje, pa se nam zastavlja ključno vprašanje: na kakšen
način lahko mislimo prihodnost mednarodnega sodelovanja kot ključnega
gradnika sodobne umetnosti?

So časi, ko so domače umetnice in umetniki redno gostovali na najbolj
prepoznavnih odrih nekdanje Jugoslavije, Evrope in širše za vedno
minili? Kako lahko na novo izumimo mednarodne projekte, izmenjave,
mreže, rezidence, gostovanja? Kakšna naj bo pri tem podpora Evrope,
države in mesta? Kaj se zgodi z umetnostjo, če je zaprta v nacionalne
meje? To je le nekaj vprašanj, ki si jih bomo zastavili v tokratni
diskusiji, ki bo poskušala očrtati stanje na polju mednarodnega
povezovanja v in po času epidemije.

Moderatorka Alma R. Selimović, gostje Urška Brodar, Slovensko
mladinsko gledališče, Nevenka Koprivšek, Bunker Ljubljana, Mateja
Lazar, Zavod Motovila, Barbara Poček, Gledališče Glej

===

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V pon., 11. maj 2020 ob 11:57
Subject: Barodov testament

Benetke se v slovenskem izročilu značilno vežejo z morjem. Izjema je
ljudska pesem Barodov testament (SLP 6). Glasi se takole:

Se vojskuje dvoja vojska,
Vojska turška in beneška.
Pa po vojski sluga hodi,
Hodi in po kervi brodi;
Išče svojega gospoda,
Išče žlahtnega Baroda.
"Semkaj, semkaj, dragi sluga,
Ki si mene zvesto služil
Od dečaka do možaka
In do verlega junaka!
Pojdi mojih ran pogledat:
Ali rane so erdeče,
Ali rane so mi černe?
Ako rane so erdeče,
Pojdeš meni zelišč kuhat;
Ako rane so mi černe,
Pojdeš meni jame kopat,
Jaz pa testament bom delal."
Šel je sluga ran pogledat,
Ali rane so mu černe.
Šel je sluga jame kopat,
Testament gospod je delal.
Rekel mu je in naročal:
"Boš otroke svoje vozil,
Deni spred jih, zad pa moje,
Da ne bodo peš hodili,
Ker se niso naučili.
Boš otrokam kruha rezal,
Daj ga svojim iz pšenice,
Mojim daj ga iz soržice;
Ajdovga ne bodo jedli,
Ker se niso naučili.
Ko boš mimo grada jezdil,
Lepo poj in lepo žvižgaj,
Kakor prej si mene slišal."
Mimo grada sluga jezdil,
Lepo pel in lepo žvižgal,
Si gospa je govorila:
"Večni Bog, zahvaljen bodi,
Naš gospod domov sam jezdi,
Sluga je pa v vojski pustil."
"Semkaj, semkaj, otročiči,
Boste testament prebrali."
Testament gospa je brala,
Premilo se je zjokala:
"Lepi moji otročiči,
Sluga je domov perjezdil,
V vojski je gospoda pustil!"

Turško-beneško bojišče na začetku pesmi kaže v leto 1499 za doževanja
Agostina Barbariga (1486–1501). Ni namreč izključeno, da so ljudska
usta v rimo … gospoda … Baroda ujela kar ime in priimek tedanjega
doža.

Vlado Nartnik