[SlovLit] Avtorice v učbenikih -- Črni čarodeji -- Re: France Bernik (1927--2020)

[Miran Hladnik]

https://www.academia.edu/32170400/Avtorice_v_slovenskih_srednje%C5%A1olskih_berilih
-- Zoran Božič: Avtorice v slovenskih srednješolskih berilih. JiS
2017. Academia.edu. -- "delež avtoric [je] odvisen od širine pristopa:
manj je vključenih vseh avtorjev, manj je možnosti za pojavljanje
avtoric. Pri zelo gostem situ nacionalno reprezentativnih književnikov
ženski spol sploh ni zastopan. Spol sestavljavca/sestavljavcev berila
lahko vpliva na možnosti za pojavljanje avtoric, vendar ne nujno:
lahko je sestavljavka berila ženska, pa vanj ni vključena niti ena
književnica."

===

https://sl.wikisource.org/wiki/Črni_čarodeji -- Drago Bajt je
ugotovil, da je na Wikiviru Jarčeva novela Črni čarodeji brez dveh
podpoglavij 3. poglavja. Manjkajoči del teksta ponujam tule v
korekturo, dLib, kjer so novelo, objavljeno v Ljubljanskem zvonu 1923,
digitalizirali, pa sem opozoril na napako. -- mh

===

Od: Urška <urska.perenic na gmail.com>
Od: Katja Kleindienst <tajnistvo na slovenska-matica.si>
Datum: torek, 28. april 2020
Zadeva: V spomin akad. prof. dr. Francetu Berniku

[...] Rojen 13. maja leta 1927 v delavski družini v Zapužah pri
Ljubljani, je leta 1951 diplomiral na Filozofski fakulteti v
Ljubljani, bil iz političnih razlogov leta 1957 iz ljubljanske
univerze izključen, tri leta pozneje pa na isti fakulteti doktoriral
na temo poezije Simona Jenka. Po več kot desetletnem delovanju v vlogi
tajnika in urednika na Slovenski matici, je med letoma 1972 in 1999
deloval na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede
Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, kjer je postal znanstveni
svetnik in redni profesor zgodovine slovenske književnosti. Od leta
1983 je bil izredni, od 1987 redni, od 2003 pa častni član Slovenske
akademije znanosti in umetnosti, od 1992 do 2002 je bil tudi njen
nadvse ugleden predsednik.

V svojem znanstvenem delu se je posvečal predvsem slovenski
književnosti 19. in 20. stoletja. [...] Tako je Bernik v svojem opusu,
ki obsega več kot 700 znanstvenih in strokovnih del, objavljenih pri
domačih in tujih založbah, na slovensko književnost gledal predvsem z
zornega kota evropskega konteksta. Bil je tudi med prvimi literarnimi
zgodovinarji, ki je namesto pozitivističnega pristopa zagovarjal
metodo imanentne interpretacije, pri raziskavah pripovedne proze pa
dognanja sodobne narativistike. Največ svoje znanstvene pozornosti je
posvetil Ivanu Cankarju, ki ga je dojemal kot izjemno večplastno
osebnost, zaradi česar tudi njegova dela omogočajo številne
interpretacije, pri čemer pa vsako literarno delo vendarle tudi
zavezuje, zato je po Bernikovem prepričanju relativistični pogled na
literaturo utemeljen, a tudi zamejen. Poleg raziskovalnega je bilo
zelo dragoceno njegovo uredniško delo pri zbirki Zbrana dela
slovenskih pesnikov in pisateljev, ki ga je prevzel po smrti Antona
Ocvirka in ta znanstveno-založniški projekt vodil z vso strokovno
zavzetostjo do leta 1981. Prav tako je vrsto let deloval kot član
uredniškega odbora Slavistične revije, bil sourednik zbirke
Korespondence pomembnih Slovencev pri SAZU in član uredniškega odbora
Slovene Studies.

[...] Postal je častni član Slavističnega društva Slovenije (1996),
Ameriškega biografskega inštituta (1996), Društva za slovenistične
študije v ZDA (1997) in Univerze v Mariboru (2002). Prav tako je bil
dopisni član Akademije znanosti v Göttingenu in redni član
Leibniz-Sozietät Berlin. Za svoje delo je prejel številna slovenska in
tuja priznanja.

S svojim delovanjem je France Bernik zaznamoval tudi Slovensko matico.
V enajstletnem službovanju v najstarejšem slovenskem
znanstveno-kulturnem društvu je uredil kopico knjig, se posebej
razveselil izdaje priredbe svoje doktorske disertacije Lirika Simona
Jenka (1962), prispeval levji delež pri zborniku ob prvi stoletnici
društva Slovenska matica 1864–1964 (1964), se z njeno slikovito
preteklostjo srečal še v drugih primerih, npr. ob izboru del in
pisanju spremne študije o nekdanjem predsedniku Franu Levcu v knjigi
Eseji, študije in potopisi (1965), v času Bernikovega urednikovanja so
uvedli novo zbirko Spomini in srečanja in izdali prvo številko
Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike (1971). Tudi po odhodu
na novo službeno mesto je ostajal zvest član Matice, bil dolgoletni
član njenega Upravnega odbora in Založniškega odseka in se na sejah
aktivno in konstruktivno vključeval v razprave. Še vedno je ostajal
tudi avtor Matičinih publikacij, bodisi kot urednik, pisec študij ali
knjig. Med ostalimi je leta 2013 pri Slovenski matici izšla Kronika
mojega življenja, v kateri je Bernik popisal svoje bogato življenje in
delo. [...] (http://www.slovenska-matica.si/memoriam-akademik-france-bernik-1927-2020/)

---

https://slov.si/mh/galerije/galeri359/target1.html -- zadnji obisk
Franceta Bernika na FF 30. septembra 2019. -- mh