[SlovLit] Roman Ivana Hribarja -- Gorenjski glas na dLibu -- Ob dnevu knjige -- Marko Kranjec 90

[Miran Hladnik]

Od: Urška <urska.perenic na gmail.com>
Date: V pon., 20. apr. 2020 ob 12:42
Subject: Re: [SlovLit] Roman Ivana Hribarja
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007020.html)

Z velikim zanimanjem sem prebrala sporočilo o Hribarjevem romanu.
Milena mi je že enkrat pravila o njem, zdaj mi je objava osvežila
spomin. A se da kako dostopati do tipkopisa oz. prepisa? Iz
konfinacije oz. hišnega zapora je - kakopak zgodovinski roman, umeščen
v srednji vek - pisal tudi France Bevk, o čemer pišem v svežem članku;
ko bo objavljen, se morda spomnim in zainteresirane bralce usmerim
nanj. Poznano je, da je bil Bevk (letošnje leto je obletnično, saj
mineva 130 let od pisateljevega rojstva in 50 let od smrti) tudi
večkrat zaprt; mdr. so ga fašistične oblasti l. 1934 obsodile na tri
leta kazenskega bivanja na otoku Ventotene pri Neaplju, od koder je
bil k sreči razmeroma hitro, po dobrem mesecu dni, izpuščen ob
posredovanju slovenskega PEN. Lp vsem iz izolacije, Urška

===

Glas (1960–1984), Glas Gorenjske (1953–1960), Gorenjski glas
(1985–2009) v virusnih časih dostopni tudi preko dLiba.

===
https://www.youtube.com/watch?v=PSanCRFI-LE -- Poslanica predsednika
Društva slovenskih pisateljev, Dušana Merca, ob svetovnem dnevu knjige
2020. Youtube 14. aprila 2020.

===

From: Anka Sollner <anka.sollner na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 22 Apr 2020 00:00:43 +0200
Subject: Marko Kranjec - devetdesetletnik

Svetovni dan Zemlje, 22. april, je tudi rojstni dan slavista,
bibliotekarskega svetnika in dolgoletnega bibliotekarja slavistične
knjižnice na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Marka Kranjca.
Letos praznuje 90. rojstni dan. Po izgledu strogega,  a dobrosrčnega
in z enciklopedičnim znanjem podkovanega bibliotekarja so poznale vse
generacije študentov – slovenistov in slavistov, ki so v zadnjih
štiridesetih letih prejšnjega stoletja prestopale prag največje
knjižnice na FF.

Zaslužen je za veliko selitev slavistične knjižnice leta 1961 iz NUK-a
v novo zgrajeno stavbo FF. Pred leti je selitev na Aškerčevo opisal
takole: »Knjižnični manipulanti NUK-a so nam po Železnikovi
(knjižnični manipulant v slavistični knjižnici) zaslugi pomagali
iztihotapiti iz stavbe transportni voziček za knjige, kar je bilo
sicer strogo prepovedano. Ne vem pa, čigav je bil voziček (dira), s
katerim smo vozili knjige  od Nuk-a do fakultete. /.../ Selitev je
potekala takole: v Nuku sta polnila škatle in zaboje Železnik in
snažilka Ančka Oprešnik, s transportnim vozičkom so  jih študentje
spravili do vrha stopnic, jih na roke prenesli na cesto in z diro
vozili do fakultete. /.../ Ne spominjam se, kolikokrat se je to
ponovilo, vsekakor je trajalo slab teden, preden so bile vse knjige na
tleh v knjižnici.« Še pred selitvijo  mu je uspelo priboriti za
takratne razmere, da o današnjih ne govorimo, sorazmerno veliko
prostora za oddelčno knjižnico.

V času vodenja knjižnice je skrbno bdel nad dobro kondicijo knjižnice
– kadrovsko in vsebinsko. Naslednikom je prepustil strokovno urejeno
in vsebinsko bogato slavistično knjižnico, ki so jo in jo cenili in jo
še vedno cenijo domači ter tuji slovenisti in slavisti.  Pomembno je
tudi njegovo bibliografsko delo. Sega od bibliografskih gesel v
Slovenskem biografskem leksikonu (Štrekelj, Šuman, Tesnière, Vincenot,
Zlobec),  Biografskih in bibliografskih podatkov (skupaj s Hermino
Jug) za drugo knjigo Slovenske književnosti 1945-1965 do obsežnih
bibliografij o Brižinskih spomenikih in delu Janeza Svetokriškega, s
sodelavkami pa je več kot dvajset let (1978-1991) v reviji Jezik in
slovstvo objavljal pregled slovenistike. In je, ne glede na takratne
še neračunalniške čase, pred vso današnjo poplavo mednarodnih
elektronskih bibliografskih baz podatkov že v sedemdesetih letih
prejšnjega stoletja sodeloval z ameriško MLA. Vse našteto ga postavlja
med pomembne bibliografe ter korenine slovenskega bibliotekarstva.

Ob visokem jubileju mu za delo, opravljeno na področju, ki ga je imel
rad, iskreno čestitamo in želimo veliko zdravja.