[SlovLit] Razpis za objavo razprave -- Razpis za magisterije -- Samopredstavitvene strategije pisemskih avtorjev

[Miran Hladnik]

Od: Urška <urska.perenic na gmail.com>
Date: V čet., 27. feb. 2020 ob 19:33
Subject: Interpretacija v literarni vedi

Spoštovani avtorji in avtorice, uredništvi Slavistične revije
(Ljubljana) in Umjetnosti riječi (Zagreb) v letu 2020 načrtujeva
skupno številko, ki bo uglašena na temo interpretacije v literarni
vedi in bo izšla predvidoma decembra. Skupna številka bo dvojezična,
saj bo prinesla znanstvene razprave v slovenščini in hrvaščini. Želimo
si, da bi bile razprave slovenskih avtorjev objavljene v okviru
Umjetnosti riječi in v hrvaščini, razprave hrvaških avtorjev pa v
okviru Slavistične revije in v slovenščini. Zato zainteresirane
avtorje kar takoj pozivamo, da sami poskrbijo za profesionalni prevod
člankov v ustrezni jezik. Uredništvi revij bosta prispele prispevke
recenzirali po svojih utečenih postopkih in si pridržujeta pravico do
njihove objave oz. neobjave v skladu z uredniškima politikama. Ker je
število objav za tematsko številko omejeno, vas vabimo, da se s
svojimi predlogi odzovete čim prej in v okviru spodnje časovnice.

Literarno interpretacijo v okviru zadane si skupne publikacije
razumemo zelo široko in prvenstveno z metodološkega (ne pa npr.
didaktičnega ali pedagoškega) vidika, tj. kot razlaganje literarnih
besedil z uporabo različnih metod literarnega raziskovanja. Namen je
namreč, da bi literaturo oz. literarno komunikacijo osvetlili in
razumeli skozi različne perspektive.

Na eni strani mislimo na biografijo ustvarjalca, socialne, politične,
duhovnozgodovinske, kulturne, psihološke, diskurzivne idr. razsežnosti
literarne komunikacije. Na drugi strani nas zanimajo čisto (notranje)
oblikovno-strukturne oz. formalnoestetske, vrstno-žanrske, slogovne,
retorične idr. značilnosti literature. Prav tako ni mogoče zaobiti
niti razsežnosti procesov literarnega branja, ki so spet definirani v
različnih smereh (kognitivno, psihološko, historično, sociološko,
medkulturno, medijskotehnološko itd.) in njihove vloge pri
interpretaciji literarnih besedil.

Našteti vidiki oz. perspektive ustrezajo razvojnemu loku v teoriji in
metodologiji literarnega raziskovanja, kjer skozi čas prepoznavamo
menjave raziskovalnih paradigem. V grobem ločimo kvalitativne in
kvantitativne paradigme, kar bi v nacionalnih literarnih vedah, ki so
šle pravzaprav skozi enak razvoj, lahko prevedli v opozicijo med
empirično eksaktnejšimi in estetskodoživljajskimi pristopi, med
(neo)pozitivizmom, (historičnim) empirizmom in formalističnoestetskim,
duhovnozgodovinskim pristopom.

V literarni vedi prav tako že lep čas opažamo naklonjenost “mešanju”
oz. kombiniranju metod, ugotovitev in pogledov iz različnih obdobij v
zgodovini literarne teorije, eklekticizem, ki se ponuja kot nekakšna
“nova” metoda. Triangulacija raziskovalnih metod in teoretskih
konceptov govori v prid veljavnosti in zanesljivosti rezultatov
razlaganja, vendar obenem ni mogoče mimo nekaterih očitkov o
nepovezanosti konceptov in metod in poljubnosti njihovega
kombiniranja, kar je v nasprotju z metodičnostjo literarne
interpretacije kot znanstvenega načina razlaganja literature.

Že začetnik slovenske akademske literarne vede Ivan Prijatelj
(1875–1937), ki je 1919 utemeljeval pozitivistično (gradivsko
usmerjeno) metodo, je literarnovednega strokovnjaka postavil tako pred
nalogo opisovanja razvoja leposlovnih ustvarjalcev z ozirom na
poreklo, čas, prostor ustvarjanja, družbenozgodovinske (socialne,
verske, filozofske idr.) dejavnike kakor pred nalogo „estetične
cenitve literarne umetnine“. Pred katero od teh nalog smo kot
literarni interpreti oz. razlagalci literarnih besedil postavljeni
danes? Kako danes ob upoštevanju klasičnih, tradicionalnih pristopov
in pritegnitvi novih metod (tudi digitalnohumanističnih)
interpretiramo, razlagamo in razumemo literarna besedila in literarne
komunikacije širše?

Če bi radi sodelovali, povzetke prispevkov vzporedno naslovite na
urska.perenic na gmail.com ter ddukic na ffzg.hr

Rok za oddajo povzetkov: 31. marec. Rok za oddajo člankov: 31. avgust.

V pričakovanju vašega odziva vas lepo pozdravljava v imenu uredništev
obeh revij,
Urška Perenič in Davor Dukić

===

From: Irena Grahek <Irena.Grahek na gov.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 28 Feb 2020 08:14:42 +0000
Subject: Efnilov natečaj za magistrsko delo

Objavljamo poziv Efnila (Evropske zveze državnih jezikovnih ustanov)
študentom, naj se prijavijo na natečaj za najboljša magistrska dela v
Evropi na področju rabe jezika, jezikovne politike in večjezičnosti:
https://www.gov.si/novice/2020-02-27-efnilov-natecaj-za-magistrsko-delo/

Vabljeni k sodelovanju!
Ministrstvo za kulturo

===

V torek 3. marca bo ob 11.00 v Modri sobi FF na Aškerčevi 2 v
Ljubljani javna predstavitev dispozicije doktorske disertacije Blaža
Kavška z naslovom Samopredstavitvene strategije avtorjev v
korespondencah 19. stoletja. Vabljeni. -- miran