[SlovLit] Martin Žnidaršič (1934–2020) -- Nadgradnja Igre besed - Sopomenke -- Nemščina spet znanstveni jezik?

[Miran Hladnik]

Od: Ignacija Fridl Jarc <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V pet., 14. feb. 2020 ob 19:52
Subject: In memoriam - prof. dr. Martin Žnideršič
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Martin_Žnideršič]

Pred kratkim je umrl član Slovenske matice prof. dr. Martin Žnideršič,
ki je pomembno zaznamoval in sooblikoval slovensko povojno založništvo
in bibliotekarsko stroko na Slovenskem.

Rojen je bil 21. januarja 1934 v Slovenski Bistrici, gimnazijska leta
je preživljal v Mariboru in Novi Gorici, nato pa se je vpisal na
ljubljansko Ekonomsko fakulteto, kjer je leta 1962 diplomiral. Dve
desetletji pozneje je doktoriral na Ekonomski fakulteti v Zagrebu z
disertacijo Poraba knjige in posebnosti založniškega marketinga, s
prvo slovensko disertacijo na temo založništva. Bil je vnet in predan
predavatelj na Pedagoški akademiji v Ljubljani, nato na Fakulteti za
sociologijo, politične vede in novinarstvo, nazadnje pa na Filozofski
fakulteti v Ljubljani. Po upokojitvi je leta 2000 prejel naziv
zaslužnega profesorja.

Najprej je deloval kot novinar, nato kot urednik pri založbah
Mladinska knjiga in Cankarjeva založba, vmes pa že intenzivno
predaval, dokler se ni v celoti posvetil profesorskemu delu. Osem let
(1991–1999) je bil predstojnik Oddelka za bibliotekarstvo, med letoma
1995 in 1999 pa tudi član upravnega odbora Univerze v Ljubljani.
Poklicno in zasebno je bil globoko predan slovenski knjigi. Bil je
eden od soustanoviteljev Slovenskega knjižnega sejma. Kot predsednik
Knjižničnega sveta Narodne in univerzitetne knjižnice (od leta 1995)
in član gradbenega odbora si je prizadeval za gradnjo nove
Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ustvaril je največjo zbirko
knjižnih miniaturk v Srednji Evropi, ki jo je leta 2010 podaril Mestni
knjižnici Ljubljana – Slovanski knjižnici in obsega več kot 3.500 del
iz več kot 30-ih držav. Isti knjižnici je podaril tudi svojo knjižno
zbirko Prešerniana, ki obsega 400 enot in jo je zbiral od mladostnih
let dalje.

Za svoje strokovno delo in prizadevanja je prejel številna priznanja.
Leta 1980 je prejel najvišje priznanje jugoslovanskega založništva
listino knjige, kot prvi je za življenjsko delo na področju
založništva in knjigotrštva leta 1999 prejel Schwentnerjevo priznanje,
leta 2014 pa še nagrado Norman Forgue za dosežke na področju
miniaturnih knjig, ki so jo dobili le redki neameričani. Napisal je
več kot 200 strokovnih člankov in knjig s področja založništva in
knjigotrštva, bil član številnih slovenskih in mednarodnih združenj in
tako neutrudno širil ugled slovenski knjigi v svetu, kakor tudi knjigi
v širši javnosti. S tem zapisom se mu Slovenska matica globoko klanja
za vsa njegova izjemna, strokovna prizadevanja za ohranitev slovenske
knjižne besede.

===

From: "Špela Arhar Holdt" <arhar.spela na gmail.com>
To: sdjt-l na ijs.si, slovlit na ijs.si
Date: Mon, 17 Feb 2020 12:01:22 +0100
Subject: Nadgradnja Igre besed - Sopomenke

Spoštovane in spoštovani,  za igriv začetek tedna obveščam, da je v
mobilni aplikaciji Igra besed na voljo nov modul - Sopomenke. Modul
vsebuje 5000 besed, ki jim igralka ali igralec pripišeta (do) tri
sopomenke, npr. "razvoj - napredek, rast, vzpon". Igra besed je povsem
brezplačna, najdete jo v mobilnih trgovinah (Google Play, iStore).
Razvoj je podprlo Ministrstvo za kulturo RS.

Igra besed je "igra z namenom" (ang. Game with a Purpose), njen
implicitni namen je razvoj odprto dostopnih virov za slovenščino.
Sopomenke, ki jih vpišejo igralke in igralci, so po vnaprej
opredeljeni metodologiji vključene v nadgradnjo podatkovne baze
Slovarja sopomenk sodobne slovenščine. Tako slovar kot sama igra se
torej kontinuirano razvijata (tudi) s pomočjo uporabnikov in
uporabnic, naš raziskovalni interes pa je ugotoviti, na kakšen način
in do katere mere je uporabniško vključevanje lahko v podporo sodobnim
leksikografskim delotokom.

V imenu CJVT UL vam želim prijetno igranje z besedami in lep dan še naprej,
Špela Arhar Holdt

===

https://www.sueddeutsche.de/bildung/wissenschaft-es-muss-nicht-immer-englisch-sein-1.4789957
-- Lidia Becker in Elvira Narvaja de Arnoux: Es muss nicht immer
Englisch sein: Deutsch als Wissenschaftssprache geht im Mainstream
unter. Zeit für eine Umkehr. Süddeutsche Zeitung 10. febr. 2020. (Ni
nujno vedno angleščina: Nemščina kot znanstveni jezik ni več
samoumevna, čas je za preobrat.)