[SlovLit] Zbirka angleške popularne literature -- Kako in komu se trebuhi redé? -- Kosmato in nekosmato na Wikiviru

[Miran Hladnik]

http://www.priceonepenny.info/ -- Cheap Literature, 1837-1860
(podatkovna zbirka angleške viktorijanske popularne literature). Hvala
Blažu za povezavo.

===

Na vprašanje o primernosti paskvila Kako in komu se trebuhi redé? za
proslavo ob državnem kulturnem prazniku sem novinarki Mladine
odgovoril takole:

"V članku Apokrifni Prešeren (http://lit.ijs.si/pres_ap.html ; študija
je bila obljavljena ob Prešernovi dvestoletnici v Kranjskem zborniku
leta 2000), sem poročal, da so literarni zgodovinarji glede
Prešernovega avtorstva deljenega mnenja: Kidrič Prešernovo avtorstvo
zanika, Slodnjaku pa se ne zdi neverjetno. Izvirni rokopis ne obstaja
(vendar ne obstaja tudi za marsikatero dokazano Prešernovo pesem), za
mojstrovo avtorstvo govori dejstvo, da je dobro narejena in uglašena z
njegovimi drugimi bodicami na račun duhovščine in redovništva, proti
pa dejstvo, da je daljša od drugih Prešernovih obscenih pesmi, ki so
povečini štirivrstične. Norčuje se iz gostilničarjev, oskrbnikov,
izobražencev (pravnikov in zdravnikov), uradnikov, duhovnikov in nun,
zato je nenavadno, da proti njej protestira samo kler, ne pa tudi
drugi sloji osmešene "gospode".

Primernost? Za tiste, ki so prišli h kulturni maši, je gotovo
neprimerna, saj je namen kulturnega rituala vzdrževanje statusa
Prešerna kot pesnika, ki je zaslužen za rojstvo in kulturno
emancipacijo nacije. Sprejemljivejši se bo paskvil zdel tistim
rojakom, ki jim gre redukcija Prešerna na domoljubnega pesnika na
živce (Prešerna so namreč v njegovem času za razliko od patriotičnega
Koseskega imeli za pesnika ljubezni). Nadvse primeren pa se bo zdel
paskvil tistim, ki jim je umetnost prostor družbene kritike in
razdiranja družbenih norm, ne pa njihovega konformističnega
potrjevanja. V paskvilu sta obscena le dva verza, vsi drugi so
družbeno kritični, saj govorijo proti požrešnosti, izkoriščanju,
pogoltnosti, podkupovanju in neumnosti. Zakaj vsi vidijo samo dva
obscena verza, vseh ostalih pa ne?

Prešeren pride prav vsem Slovencem, vendar vsakemu kaj drugega pri
njem: nacionalisti izpostavljajo drugo kitico Zdravljice ("Bog našo
nam deželo, Bog živi ves slovenski svet"), svetovljani njeno sedmo
kitico ("Žive naj vsi narodi"), slovansko usmerjeni recitirajo "Največ
sveta otrokom sliši Slave", klerikalnim Slovencem je ljub Črtomir,
neverni se identificirajo z njegovimi verzi "Al beg ni Bog, ki vodi
vekomaj v
ne-bo?", vsi skupaj pa se delamo, kot da se nas ne tiče njegova
kritika pridobitnosti ("Krajnc, ti le dobička išeš", "de človek toliko
velja, kar plača"). Novinarje in splošno publiko zanima Prešeren samo
okrog kulturnega praznika, pa še takrat večinoma le obscenosti. S tega
stališča je vprašanje o primernosti paskvila na državni proslavi izraz
naše kulturne shizofrenije." -- miran

Tole postpraznično pomisel postavljam na Wikiverzo, v soseščino predhodnih dveh:
https://sl.wikiversity.org/wiki/Ob_Prešernu
https://sl.wikiversity.org/wiki/Prešeren_2018

===

Ko smo že pri kosmatih rečeh: na dLib se je znašla 498 strani obsežna
knjiga Narodne pikanterije iz Jugoslavije, ki jo je leta 1937 samo v
50 izvodih razmnožil črnogorski pesnik Mićun Mikaša Pavićević in
vsebuje tudi slovenska besedila. O knjigi so pisali v reviji Življenje
in svet in v Jutru Božidar Borko.

In da ne ostane pri pikanterijah: Na Wikviru so pripravljene za
urejanje Pesmi  Matije Valjavca iz leta 1855 (urediti jih je treba od
str. 87 do 202) in Dvanajst večerov Antona Mahniča (do zdaj so bili
pretipkani le trije večeri). Pa seveda še marsikaj drugega, glej
https://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Besedila_za_urejanje_v_letu_2020
-- miran