[SlovLit] Lirikonfest -- Knjige na ZRC SAZU -- V savinjščini -- Zdravljica na ogled

Čet Jan 30 19:26:50 CET 2020

From: LIRIKONFEST <lirikonfest na uvkf.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 30 Jan 2020 17:35:53 +0100
Subject: VABILA 19. LIRIKONFESTA VELENJE (2020)

VABILA (1) k predlaganju kandidatov za 17. podelitev častnega naslova
»ambasador slovenske poezije/književnosti in jezika« – mednarodne
Pretnarjeve nagrade 2020; (2) k objavi izvirne in (3) prevedene
vrhunske novejše poezije za odrasle, (4) esejev na temo
Lirikonfestovega književnega omizja 2020 ter (5a) kratkih literarnih
potopisov mladih in (5b) izkušenih slovenskih popotnikov = objava v
16. letniku festivalne antologije Lirikon21, izdane ob 19.
Lirikonfestu Velenje (2020) = kandidiranje za festivalne literarne
nagrade in priznanja: 16. in 17. podelitev vseslovenske festivalne
nagrade »velenjica - čaša nesmrtnosti« (2021/2022)* za vrhunski
desetletni slovenski pesniški opus za odrasle v XXI. st.; 14.
podelitev prevajalskega festivalnega priznanja »Lirikonov zlat« (2020)
za vrhunske revijalne prevode novejše poezije za odrasle; 4. podelitev
bienalnega festivalnega priznanja »Lirikonfestov zlat« (2020) za
najtehtnejši esej na temo festivalnega književnega omizja v letu 2020;
1. podelitev festivalnih priznanj »mlada želva 2020« za najboljši
kratki potopis mladih popotnikov (starih od 16 do vključno 26 let) in
»modra želva 2020« za najboljši kratki potopis izkušenih popotnikov
(starih od vključno 27 let dalje)

* Informaciji o 15. podelitvi vseslovenske festivalne literarne
nagrade »velenjica – čaša nesmrtnosti« (2020) za vrhunski desetletni
slovenski pesniški opus za odrasle v XXI. st. ter 4. podelitvi
vseslovenske festivalne literarne nagrade »krilata želva« (2020) za
najboljši knjižno objavljen slovenski potopis leta 2019

Vabila so odprta od 8. februarja do 8. marca 2020. Več o posameznih
vabilih in predstavitev Lirikonfesta na
http://www.lirikonfest-velenje.si

===

Od: inaglic <inaglic na zrc-sazu.si>
Date: V čet., 30. jan. 2020 ob 15:40
Subject: Novinarska konferenca Založbe ZRC / Predstavitev novih knjižnih izdaj

V četrtek 6. februarja vas ob 11. uri prijazno vabimo v Atrij ZRC na
prvo letošnjo novinarsko konferenco iz serije rednih predstavitev
raziskovalnih rezultatov ZRC SAZU. Predstavili bomo trinajst novih
publikacij Založbe ZRC, tokrat s področja zgodovine, literarnih ved,
jezikoslovja, umetnostne zgodovine in etnologije. Po kratkih
predstavitvah bodo avtorji in uredniki z veseljem odgovarjali na
novinarska vprašanja. Vabljeni! Seznam novosti z osnovnimi opisi
najdete v spletni najavi prireditve:
https://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/novinarska-konferenca-zalozbe-zrc-12

Edvard Kocbek. Zbrano delo, 11. knjiga, 1. del. Zgodnji mladostni
esejistični spisi. Uredil Mihael Glavan (Zbrana dela slovenskih
pesnikov in pisateljev). Spomladi 1925 je Kocbek maturiral kot dijak
prve generacije, ki je v Mariboru celotno gimnazijo absolvirala v
slovenščini, se vpisal na mariborsko bogoslovje, a ga še pred koncem
drugega akademskega leta zapustil. Čeprav je bil rojen in vzgojen v
»bližini oltarja«, je že od zadnjih gimnazijskih let v njem dihal
ekstatični reformator. Svojo krščansko misel in esejistično
ustvarjalnost je v študentskih letih (1924–1930) povezoval z evropskim
in slovenskim križarskim gibanjem, v zreli mladostni dobi (1931–1938)
pa jo je vse močneje filozofsko povezoval s krščanskim
eksistencializmom in personalizmom. V tej knjigi je zbrana Kocbekova
dijaška, študentska in zrela mladostna esejistika. Obsega šestdeset
besedil. Prvo skupino tvorijo tista, ki jih je objavil v rokopisnem
glasilu Lipica, ki so ga pisali mariborski bogoslovci vse od leta
1861, še v Slomškovem času. Sledi zgodnja esejistika iz številnih
glasil: Stražnji ognji, Križ na gori, Križ, Socialna misel, Rast,
Dijaški koledar, Pravica, časnik Slovenec idr. Leta 1932 se je
pridružil Domu in svetu, kateremu je do kriznega obdobja 1937
prispeval petnajst zvečine zrelih in obsežnih esejev.

Edvard Kocbek. Zbrano delo, 11. knjiga, 2. del. Esejistika 1938–1957.
Uredil Mihael Glavan.  Knjiga predstavi Kocbekovo esejistično
ustvarjalnost iz obdobja pred vojno (1938–1941) in tistega iz najtrših
let njegovega povojnega političnega pogreza (1954–1957). Esejistika iz
zadnjih predvojnih let se izkazuje s personalističnimi članki in
eseji, ki se bogato razrastejo v reviji Dejanje. Revija je povezala
pristaše krščanskosocialističnega gibanja, iz nje prinaša prvi del
knjige 29 zrelih esejističnih besedil od 1938 do 1941, ne objavljamo
pa tistih nekaj, ki jih je avtor sam vključil v svoje knjižne izbore
in so že uvrščena v prejšnje knjige Zbranega dela. Po objavi
Tovarišije, prvega dela vojnega dnevnika (1947), predvsem pa po zbirki
novel Strah in pogum (1952) je partijski ekskluzivizem zatrl še zadnje
ostanke nazorskega pluralizma in Kocbek je moral v notranji eksil in
družbeno izolacijo. Objavljal je lahko le anonimno in psevdonimno v
duhovniški reviji Nova pot. V na prvi pogled skromno zastavljeni
stalni rubriki Svet in duh se je pogumno spustil v sistematično
predstavljanje evropske krščanske filozofije, publicistike in verske
prakse. Izmed tistega, s čimer se je ukvarjal sam in kar je sam
duhovno spremljal, je izbiral tisto, kar se mu je zdelo splošno
zanimivo. Po številu in obsegu besedil je ta del veliko obsežnejši (80
besedil), čeprav vključuje le esejistiko iz kratkega obdobja
1955–1957.

Božo Vodušek. Zbrano delo, 3. knjiga. Duhovnoidejna in politična
publicistika / Jezikoslovni spisi / Korespondenca. Uredil Drago Bajt.
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Tretja in zadnja knjiga
Zbranega dela Boža Voduška obsega pisateljevo duhovnoidejno in
politično publicistiko ter jezikoslovne spise. Vodušek je kot član
mladinskega križarskega gibanja sredi 20. let začel sodelovati z
revijo Križ na gori; v njej je objavil več esejev in refleksij (Pismo,
Poslanica, Etika in politična miselnost Slovencev), v katerih je
zagovarjal načela krščanske etike, zavračal psihologijo, metafiziko in
politiko sodobnega Slovenca ter napovedoval federalno samostojnost
Slovenije v okvirih unitaristične Jugoslavije. V začetku 30. let je
objavil še Poglavje o narodni vzgoji in dvodelno razpravo Mladinski
problem, v katerih je obračunal s »političnim katolicizmom« in terjal
ločitev Cerkve od politike, saj se je katoliški tabor postavil v
službo Slovenske ljudske stranke in papeške poslanice Quadragessimo
anno (1931). Od srede 30. let pa se je Vodušek začel resno ukvarjati z
jezikoslovjem. Ključna je njegova razprava Za preureditev nazora o
jeziku (1933), v kateri je izhajal iz de Saussurjeve strukturalistične
delitve na jezikovni sistem in govor ter iz načel Praškega
lingvističnega krožka. Na tej podlagi je zagovarjal govorjeni oz.
občevalni jezik Trubarja kot temelj slovenščine, medtem ko so
slovničarji 19. stoletja vzgojili knjižni jezik, ki je nastajal
politično, v duhu panslovanstva, na osnovi purizma in arhaičnega
kmetskega jezika. S tega vidika je po vojni kritiziral slovenski
pravopis iz leta 1950, pa tudi usmeritev odrskega govora in nesmiselno
vztrajanje pri historični izreki na podlagi historične pisave. V 50.
letih je Vodušek pripravljal disertacijo o glasovno motiviranih
besedah (onomatopejah), ki je ni dokončal, delne objave ključnih
dognanj (v nemščini in angleščini v reviji Linguistica) pa so
jezikoslovcem še danes malo znane. S praktičnim delom v leksikologiji
na Inštitutu za slovenski jezik SAZU (pripravil je podlage za nastanek
poznejšega Slovarja slovenskega knjižnega jezika) je postal tudi
pionir sodobnega enojezičnega slovaropisja pri nas.

Oživljeni Vodnik. Razprave o Valentinu Vodniku Uredile: Andreja Legan
Ravnikar, Irena Orel, Alenka Jelovšek. Zbirka: Linguistica et
philologica 39. Avtorji prispevkov: Blanka Bošnjak, Marijan Dović,
Boris Golec, Igor Grdina, Matej Hriberšek, Monika Kalin Golob, Andreja
Legan Ravnikar, Peter Mikša, Irena Orel, Martina Orožen, Borut S.
Pogačnik, Marko Snoj, Maja Vehar, Luka Vidmar Znanstvena monografija
Oživljeni Vodnik: Razprave o Valentinu Vodniku želi počastiti
dvestoletnico smrti pomembnega slovenskega razsvetljenca in
polihistorja Valentina Vodnika (1758–1819), duhovnika in frančiškana,
pesnika in prevajalca, jezikoslovca in profesorja, urednika in vodníka
z vrsto prvenstev na različnih strokovnih področjih. Vsebuje trinajst
prispevkov poznavalcev Vodnikovega opusa in posameznih strokovnih in
znanstvenih disciplin: jezikoslovja, klasične filologije,
prevajalstva, zgodovine, literarne in kulturne zgodovine, novinarstva,
šolstva, teologije, arheologije, geografije, rodoslovja in
grafologije. Raziskovalci so Vodnikovo delo, dejavnosti, dosežke in
zasluge ter njihovo recepcijo oživili, pregledali, obogatili z novimi
spoznanji, ovrednotili z novejših teoretičnih in metodoloških vidikov
ali se posvetili manj raziskanim delom ali področjem.

Gregor Pobežin: Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo. Pripovedno
žarišče v Salustijevih monografijah. Rimsko zgodovinopisje se za
razliko od grškega ni razvilo iz znanstvenega kriticizma, pač pa iz
občega tradicionalizma, čigar spominske prakse so premoščale vrzel med
zasebnim in javnim življenjem. Zato ni presenetljivo, da se je rimsko
zgodovinopisje v svoji izvirni fazi (analistiki) uveljavilo kot
senatorska literarna disciplina. Čeprav na prvi pogled deluje
kroniško, je analistično zgodovinopisje tudi politično in
državotvorno. Salustij je zgodovinopisje osamosvojil tako v političnem
kakor tudi v literarnem smislu, kar so mu priznavali že v Rimu. Vendar
pa je v svojih monografijah še vedno zastopal ideološko pozicijo, da
je tudi zgodovinopisje stvar državotvorne drže: njegova trditev, da je
»lepo z dejanji koristiti državi, a tudi govoriti v njeno korist je
vse prej kakor nekoristno«, je testament tega trdovratnega
prepričanja. Vendar pa je dal Salustij rimskemu zgodovinopisju nove
smernice in njegovo državotvorno držo zaprl v (nov) moralni okvir. S
svojimi globoko filozofskimi prologi, ki jim je tako rekoč podredil
celotno zgodovinsko pripoved, ga je preusmeril na področje filozofske
proze, ki se spogleduje z literaturo in politiko.

Jožica Škofic: Krajevni govor Krope. Zbirka Linguistica et philologica
38. Monografija je dialektološka predstavitev krajevnega govora Krope,
ki je točka T202 Slovenskega lingvističnega atlasa. Delo je zgrajeno
iz več poglavij: uvodnemu delu z zemljepisno-upravno in
družbenozgodovinsko predstavitvijo Krope ter raziskovalnih metod in
informantov sledi slovnični opis krajevnega govora. Na glasovni
ravnini dajejo značilen slušni vtis kroparskemu govoru zlasti
fonetične lastnosti dolgih naglašenih sprednjih samoglasnikov in
a-jevsko barvanje polglasnika ob uvularnem zvočniku /ʀ/ (za ta govor
je značilno pogrkovanje) ter dejstvo, da govor ne pozna švapanja.
Oblikoslovne značilnosti pa kroparski govor trdno umeščajo v gorenjsko
narečje: polnopomenske besedne vrste so v monografiji opredeljene tako
s svojim pomenom kot skladenjsko vlogo, slovnične besedne vrste pa
predvsem s slovničnimi razmerji, ki se z njimi izražajo. Sinhroni
predstavitvi pregibnostnih vzorcev samostalnika, pridevnika in glagola
sledi še njihovo diahrono pojasnilo. Slovnični opis kroparskega
krajevnega govora je ponazorjen z narečnimi besedili kroparskih
informantov, monografijo pa zaokroža poglavje o zapisu kroparskega
krajevnega govora v literarnem delu.

E-knjiga Bedenice. Kraški šopek Milka Matičetovega iz Koprive s
podnaslovom Še pest cvetlic dopolnjuje knjigo, ki je v letu 2019 izšla
pri Založbi ZRC, v počastitev stoletnice rojstva tega etnologa in
slovstvenega folklorista mednarodnega pomena. Ta knjiga bi po prvotni
zasnovi poleg neobjavljenih zapiskov Milka Matičetovega s Krasa zajela
tudi večino njegovih objavljenih del s kraško tematiko, tako da bi bil
v njej zaokrožen njegov kraški opus. Njegove zapiske in spise bi
dopolnjeval tudi izbor iz spominov njegovega starejšega rojaka in
soseda Josipa Jurce - Matičkovega z naslovom Težka pot, povezanih z
rodno Koprivo in Koprivci, dodani pa bi jim bili še nekateri drugi
njegovi neobjavljeni in objavljeni spisi in pesmi. Ker se je bilo
zaradi omejenega obsega knjige pri njeni končni redakciji treba lažje
dosegljivim objavam Matičetovega, spominom Josipa Jurce, nekaterim
drugim njegovim spisom in pesmim ter nekaterim Premrlovim dopolnitvam
prvih dveh knjig treba odreči, je avtor zdaj precejšen del tega
uvrstil v pričujočo eknjigo, medtem ko so Jurčevi spomini sočasno
izšli v Goriškem letniku št. 43.

===

From: "Društvo slovenskih pisateljev" <obvestila na drustvo-dsp.si>
To: <slovlit-bounces na ijs.si>
Date: Thu, 30 Jan 2020 09:03:11 +0000
Subject: Tiskovna konferenca ob izidu pesniške zbirke SAVINJČANKE Ervina Fritza

Vabimo vas na tiskovno konferenco ob izidu pesniške zbirke
SAVINJČANKE, pesnika in enega od ustanoviteljev naše Zadruge, Ervina
Fritza. Gre za posebno knjigo, saj so pesmi napisane v savinjskem
narečju. Ob tem z velikim veseljem dodajamo nevsakdanjo posebnost, da
je izid zbirke omogočila občina Prebold. Med drugimi se bo
predstavitve knjige udeležil tudi njen župan, gospod Vinko Debelak.
Tiskovna konferenca bo v četrtek, 6. februarja ob 11.uri v prostorih
Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani.
Predstavitev knjige bo obenem dogodek, s katerim bo Društvo Knjižna
zadruga na svoj način obeležila slovenski kulturni praznik.

Društvo Knjižna zadruga
Slavko Pregl, predsednik

===

Od: Narodna in univerzitetna knjižnica <ziga.cerkvenik na nuk.uni-lj.si>
Date: V čet., 30. jan. 2020 ob 10:10
Subject: ZDRAVLJICA, priložnostna razstava rokopisov, tiskanih in
prevodnih izdaj Zdravljice dr. Franceta Prešerna, sobota, 8. februarja
2020, 9.00–15.00, Velika čitalnica NUK

V letu 2020 obeležujemo 220 let od rojstva pesnika dr. Franceta
Prešerna. V večni spomin Slovencev se je zapisal kot avtor mnogih
pesmi, v prvi vrsti seveda s svojo Zdravljico. Našo Zdravljico. Pesem
nosi globoko humanistično sporočilo. Njeni svobodomiselni in
svetovljanski verzi so bili posebej pomembni v prelomnih časih za naš
narod in so aktualni še danes. V NUK hranimo rokopise, mnoge tiskane
in prevodne izdaje Zdravljice. V soboto, 8. februarja 2020, na dan
pesnikove smrti in slovenski kulturni praznik, vas med 9. in 15. uro
vabimo v Veliko čitalnico NUK na ogled izbora teh izdaj. Vstop je
prost (https://www.nuk.uni-lj.si/aktualno/razstave/2020/zdravljica).