[SlovLit] Avtomatsko določanje avtorstva -- Re: Knjiga o ribičih -- Benečija, tako blizu in tako daleč

[Miran Hladnik]

http://eprints.fri.uni-lj.si/1689/1/Panker-1.pdf -- Ines Panker:
Avtomatsko določanje avtorstva slovenskih leposlovnih besedil:
diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za računalništvo in informatiko,
2012. (Za določitev avtorstva zadošča upoštevati število vejic,
podpičij, klicajev, besed ipd.).

===

From: "Zoran Božič" <zoran.bozic na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 16 Jan 2020 16:56:37 +0100
Subject: Knjiga o ribičih (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/006932.html)

Zdenka Lampič mi je posredovala ugotovitev Mihe Benedičiča, da gre
najbrž za knjigo Anteja Božanića Milića Komiški ribari. Pa še res je.
Neizmerna hvala.

Zoran Božič

===

From: "Janoš Ježovnik" <janos.jezovnik na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Fri, 17 Jan 2020 10:07:03 +0100
Subject: Benečija, tako blizu in tako daleč

Spoštovane in spoštovani, v sredo, 22. januarja, vas ob 18. uri vabimo
v Atrij ZRC na Novem trgu 2, kjer bo potekal pogovor o filmu Zgodbe iz
kostanjevih gozdov, Benečiji, Benečanih ter nadiškemu narečju, pri
katerem bodo sodelovali:

Gregor Božič, režiser in scenarist filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov
Živa Gruden, ustanoviteljica in dolgoletna vodja Dvojezičnega šolskega
središča v Špetru
Janoš Ježovnik, jezikoslovec, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Aleksej Kalc, zgodovinar, Inštitut za slovensko izseljenstvo in
migracije ZRC SAZU
Donatella Ruttar, snovateljica muzeja Slovensko multimedialno okno v Špetru.

Pogovor bo povezoval Ervin Hladnik Milharčič, novinar Dnevnika ter
soscenarist dokumentarca Tihotapci identitete (2016), ki govori o
življenju na stičišču romanskega in slovenskega sveta.

Benečija je eden od predelov slovenskega etničnega ozemlja, ki ga
večina Slovencev slabše pozna. V ospredje so Nadiške doline s svojimi
prebivalci stopile lani septembra, ko je na Festivalu slovenskega
filma v Portorožu nagrado za najboljši film prejel Gregor Božič s
svojimi Zgodbami iz kostanjevih gozdov, ki – čeravno gre za po
literarni predlogi preoblikovano in mestoma sanjsko podobo –
osvetljujejo življenje v »zapuščenih in pozabljenih krajih«. Zakaj so
ti kraji zapuščeni bo razkril dr. Aleksej Kalc, ki se v okviru
Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU posveča
družbeni, kulturni in politični zgodovini območja s poudarkom na
migracijskih temah in problematiki prebivalstva. Donatella Ruttar bo
spregovorila o tem, kaj je vodilo do ustanovitve muzeja Slovensko
multimedialno okno, ki v Špetru deluje že od leta 2013 ter nosi
podnaslov »Krajinski in pripovedni muzej«. O posebnostih nadiškega
narečja in vlogi Dvojezičnega šolskega središča pri ohranjanju
slovenskega jezika v Benečiji pa bosta spregovorila dr. Janoš
Ježovnik, raziskovalec slovenskih narečij v Italiji z Inštituta za
slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in Živa Gruden,
ustanoviteljica in dolgoletna ravnateljica špetrske dvojezične šole.