[SlovLit] Sveže etimologije -- Na Oddelku za klasično filologijo -- O narečni poeziji v Trstu

[Miran Hladnik]

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Date: V sre., 8. jan. 2020 ob 00:13
Subject: LK, 13. januar

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1194.
sestanek v ponedeljek, 13. januarja 2020, ob 18.00 v predavalnici 325
v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. dr. Marko
Snoj, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Oddelek za
primerjalno in splošno jezikoslovje FF UL. Naslov predavanja: Kaj je
novega pri starih rečeh ali nekaj svežih etimoloških razlag. Vabljeni
tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar

===.

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
From: "Jerneja Kavčič" <jerneja.kavcic na guest.arnes.si>
Date: V sre., 8. jan. 2020 ob 00:18
Subject: Vabilo na dodatne jezikoslovne dogodke v drugem tednu januarja 2020

Oddelek za klasično filologijo ter Oddelek za primerjalno in splošno
jezikoslovje vabita med 13. in 16. 1. 2020 na naslednje jezikoslovne
dogodke.

1. Predavanja Briana Josepha (Ohio State University) s področja
balkanskega in splošnega jezikoslovja: v ponedeljek, 1. 2020, ob 9. 40
v učilnici 5: ERIC Loans in the Balkans: Reconstructing Historical
Sociolinguistic Conditions from Loanwords (Izposojenke ERIC na
Balkanu: rekonstrukcija zgodovinskih sociolingvističnih razmer na
podlagi izposojenk)
isti dan ob 30 v učilnici 6: On the Nature of Linguistic Comparison (O
naravi jezikoslovne primerjave) [...]

2. Delavnica Slovnični spol in grščina: torek, 14. 1. 2020, ob 17h v
Modri sobi FF.

Razlog za organizacijo delavnice je – poleg aktualnosti teme slovnične
spola ‒ ta, da so starogrški filozofi in slovničarji v zahodno
slovnično tradicijo uvedli pojme moškega, ženskega in srednjega spola.
Natančneje, starogrški sofist Protagoras je bil po Aristotelovem
pričevanju prvi, ki je samostalnike razdelil na moške, ženske in na t.
i. posodje (ali stvari). Obenem je menil, da bi bilo slovnični spol
treba spreminjati v primerih, ko ne odraža ustrezno biološkega spola
nanosnikov. Nastopajoči na delavnici bodo predstavili vsak svoj vidik
preučevanja slovničnega spola. Mark Janse (Univerza v Gentu in
Harvardska univerza) bo govoril o razmerju med slovničnim in biološkim
spolom, Brian Joseph (Ohio State University) o slovničnem spolu
izposojenk in Spyridoula Varlokosta (Univerza v Atenah) o usvajanju
slovničnega spola. Sledila bo razprava. Delavnica bo potekala v
angleščini.

3. Konferenca Pogledi na grško jezikoslovje: sreda, 15. 1. 2020, od 9h
do 19h v Cankarjevem domu

Na konferenci bo nastopilo v tem hipu nekaj najuglednejših
strokovnjakov za grški jezik: Geoffrey Horrocks (Univerza v
Cambridgeu), Mark Janse (Univerza v Gentu in Harvardska Univerza),
Brian Joseph (Ohio State University), Spyridoula Varlokosta (Univerza
v Atenah), ki bodo predstavili vsaj svoj vidik preučevanje grškega
jezika. Kot predavanje, ki se dotika tudi zgodovine slovenskega
jezika, velja izpostaviti predstavitev dela Dominika Pena (1785‒1855),
ki je predlagal, da naj se slovenščina zapisuje s pisavo, temelječo na
črkah grškega alfabeta (t. i. grščica). Program in predstavitev
konference se nahaja na
https://www.cd-cc.si/kultura/literatura-in-humanistika/pogledi-na-grsko-jezikoslovje
 Angleška predavanja bodo prevajana v slovenščino.

4. Predavanje Marka Janseja (Univerza v Gentu in Harvardska univerza):
God's Commandments: The translation Poetics of the Septuagint and
Other Greek Bible Translation (Božje zapovedi: prevajalska poetika
Septuaginte in drugih prevodov grške Biblije). Predavanje (v
angleščini) bo v četrtek, 16. 1., ob 11.20 v učilnici 345. Posvečeno
bo najstarejšim primerom prevodov svetih spisov.

Z lepimi pozdravi, Chikako Shigemori Bučar

===

From: Elena Cerkvenic <elenacerkvenic na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 8 Jan 2020 14:22:38 +0100
Subject: Človeška radoživost v poeziji Marije Mijot v Trstu 15.
januarja ob 18.00

V Trstu, v prostorih kavarne San Marco, v ulici Cesare Battisti 18, bo
v sredo, 15. januarja ob 18.00 stekel pogovor o pomenu poezije v
narečju, z naslovom Človeška radoživost v poeziji Marije Mijot. V
knjigi sodobnega tržaškega pesništva z naslovom Kar naprej trajati,
slovenski literarni zgodovinar in teoretik Boris Paternu obravnava v
zanimivi spremni študiji bistvene značilnosti pesniškega ustvarjanja
Marije Mijot. Mijotova pesmi ni pisala v knjižnem jeziku, temveč v
narečju, v svojem rodnem svetoivanskem govoru; odločila se je za
neknjižni jezik, ki ji je bil najbliže in v katerem je bila najbolj
doma, najbolj neposredna in najmanj narejena. Njeno razmerje do vsega,
česar se s svojim pisanjem dotakne, je bilo izrazito prvinsko; v
njenem pesništvu pride do izraza njeno polno, svobodno in zelo čisto
razmerje do življenja: nekakšen obmorski fragment izgubljene in
zablodele slovenske renesanse, ki nam nikoli ni bila zares dana. Na
srečanju bosta sodelovali odlični poznavalki pesnice: programistka
režiserka Loredana Gec ter slavistka in raziskovalka dr. Bogomila
Kravos. Po krajšem pozdravu in uvodu bo Elena Cerkvenič predala besedo
uglednima gostjama. Loredana Gec bo prebrala nekaj narečnih pesmi
svetoivanske pesnice in spregovorila o umeščenosti opusa Marije Mijot
v tržaško narečno pesniško produkcijo. Dr. Bogomila Kravos bo orisala
splošne družbene razmere v prvih povojnih letih in zunanje spodbude za
ubeseditev različnih tematik. Sodelovala bo na srečanju docentka in
kulturna delavka Anna Piccioni. Izpostavila bo pomen pesniškega
ustvarjanja v narečju, ne glede na specifiko kulturne pripadnosti.
Organizatorji vabijo mladostnike, članice in člane naših kulturnih
društev, da se udeležijo srečanja ter sooblikujejo pogovor s svojim
osebnim doprinosom. Zaželjeni so dvojezični posegi, še posebno v
slovenščini, da ne izpade prevalenca italijanskega jezika nad
slovenskim. Kulturni dogodek nastaja v okviru aktivnosti Sanje za
Mirjam, s katerimi počastimo spomin na slavistko, profesorico Mirjam
Brajkovič. Profesorica Mirjam Brajkovič je bila docentka, ki je z
izredno občutljivostjo in suvereno kompetenco spodbujala dijake k
razvijanju lastnih potencialov in talentov v duhu spoštovanja in
sodelovanja, medsebojnega soočanja in medkulturnosti. Glavna cilja
Sanje za Mirjam sta promoviranje in širjenje poznavanja slovenskega
jezika in kulture v mestu. Organizatorji vabijo zainteresirane in
mladostnike k sodelovanju pri aktivnostih z idejami in predlogi
(pišite na e-naslov elenacerkvenic na gmail.com).