[SlovLit] Nagrajenci, slovenščina po svetu in disertacije -- Ivan Rob: Parketni ali salonski študent

[Miran Hladnik]

Od: Zajc Božič, Kristina <Kristina.Zajc-Bozic na ff.uni-lj.si>
Date: V pet., 29. nov. 2019 ob 14:09
Subject: Napovednik dogodkov FF

Prof. dr. Polona Vilar z Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko
znanost in knjigarstvo FF je prejemnica Kalanove nagrade Zveze
bibliotekarskih društev Slovenije za leto 2019. Nagrado je prejela za
publikacijo Proaktivna splošna knjižnica za bralno pismenost in bralno
kulturo.

Izr. prof. dr. Violeta Jurkovič je prejela nagrado Mednarodne
federacije združenj učiteljev tujih jezikov FIPLV za svoje izjemno
znanstveno-raziskovalno, pedagoško in strokovno delo na področju
tujejezikovnega izobraževanja, še posebej za področje tujega jezika
stroke. Na FF je vodja slovenske skupine Erasmus+ projekta TRAILs, ki
je namenjen pripravi izobraževanja učiteljev tujega jezika stroke.
Podelitev je potekala v sredo na Fakulteti za pomorstvo in promet UL,
ki je njena matična fakulteta.

Dr. Aleš Košar bo za prevod Heideggrove knjige Kaj se pravi misliti?,
ki je izšla pri ZZFF, ob zaključku 35. Slovenskega knjižnega sejma
prejel nagrado Fabjana Hafnerja.

V ponedeljek, 2. decembra 2019, bomo ob 10.00 uri (Zbornična dvorana
UL) podelili dekanove in Nahtigalove nagrade študentkam in študentom
FF. Podelili bomo devet dekanovih in dve Nahtigalovi nagradi, dve deli
s fakultete pa bosta 5. decembra 2019 nagrajeni s Prešernovo nagrado
UL. Seznam nagrajenk in nagrajencev:
http://www.ff.uni-lj.si/studij/Studentske_nagrade/2019: KATARINA
GOMBOC ČEH: Slovenska glagola moči in morati in njune ustreznice v
stavčnih strukturah v ruskem in ukrajinskem jeziku; mentorja: doc. dr.
Mladen Uhlik in prof. dr. Andreja Žele (Oddelek za slavistiko in
Oddelek za slovenistiko); DOMEN KRIŠTOFELC: Germanismen in der Mundart
von Kropa / Germanizmi v kroparskem govoru; mentorica: izr. prof. dr.
Uršula Krevs Birk (Oddelek za germanistiko); DANIEL EDUARDO LÓPEZ
BONČINA: Interpretación sobre los rasgos hipertextuales y las formas
de lectura en Rayuela de Julio Cortázar / Interpretacija
hipertekstualnih značilnosti in načini branja v Ristancu Julija
Cortázarja; mentorica: izr. prof. dr. Maja Šabec (Oddelek za romanske
jezike in književnosti); LUCIJA MIRKAC: Biblija in slovenska katoliška
lirika med letoma 1854 in 1900; mentorja: doc. dr. Aleksander
Bjelčević in prof. dr. Vid Snoj (Oddelek za slovenistiko in Oddelek za
primerjalno književnost); LEA VLAHOVIČ: Jezikovnostilistična
primerjava dveh slovenskih prevodov Flaubertove Madame Bovary in
vprašanje zastaranja prevodov; mentorica: prof. dr. Mojca Schlamberger
Brezar (Oddelek za prevajalstvo)

Od 2. do 6. decembra 2019 se bodo na več kot 50 univerzah po svetu
odvijali Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti, s katerimi
bomo tudi na slovenistikah po svetu obeležili 100-letnico prve
slovenske univerze, Univerze v Ljubljani. Številne dogodke
pripravljajo učitelji in sodelavci programa Slovenščina na tujih
univerzah skupaj s študenti slovenščine, v sodelovanju s tujimi
univerzami in z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi Republike
Slovenije. Letos bo potekalo 86 dogodkov.

Na Besedni postaji v torek, 3. decembra 2019, ob 17.00 uri (Modra
soba): Tone Smolej (ur.), Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih
kandidatov na dunajski Filozofski fakulteti (1872–1918) (Znanstvena
založba FF). Monografija izhaja v letu, ko ljubljanska univerza
praznuje sto let. Med dunajskimi doktorandi so tudi pripadniki prve
generacije njenih profesorjev. Prav njihova izobrazba, ki so jo
okronali z disertacijo, je bila bistvenega pomena za nastanek in
razvoj Univerze v Ljubljani. Poglavja monografije z mnogimi doslej
neznanimi podatki omogočajo uvid v zgodovino številnih strok, ki se
danes preučujejo na tej ustanovi. Neskromno bi lahko monografijo
podnaslovili z besedno zvezo: izvori naših znanosti. Vabljeni na
pogovor urednika z avtorji prispevkov v knjigi.

===

Ivan Rob: Parketni ali salonski študent, 1936
(https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/235344896). Parketni ali
salonski študent je dobročudna žival. Na zunaj je podoben brucu, le da
ima rožnat kljun in tudi perje pri njem je bolj pisano. Pod vratom ima
lepo kravato, obleka spreminja barve vsako sezono, le ob slavnostnih
prireditvah je lepo črna. Ponosen je na svojo obleko, jo skrbno čisti
in neguje, da bi s tem ugajal samicam. Rad lazi za samicami, jih
prepeljava po parkih, hodi za njimi na izprehode in ure in ure lahko
brez škode stoji pred izložbami, kjer si samice ogledujejo modne
klobučke in svilene kombineže, skratka, ni ga večjega babjeka med
pticami, ker so tam tla zanj prespolzka in večkrat pade. Odtod tudi
njegovo ime.

Pravo veselje ga je gledati, kako prosto se vede v salonih in kako
ročno se zna zasukati na parketu. Od sile je družaben. Ni ga skoraj
plesa in ni je prireditve, da ne bi bil on poleg. Rad se kreta v
odlični družbi, ima zveze z boljšimi družinami, kjer stika za
samicami. Samico menja dvakrat do trikrat na leto. Stražnika se ne
boji, vendar pa nima rad opravka z njim. V ujetništvu je dolgočasen,
zato ga tudi ne zapirajo. Če pa le pride po nesreči v kletko, postane
jako čemeren, zadirčen in vase zaprt. Takrat ga je sram in premišlja o
svojem izgubljenem ugledu, zato ga dobri stražniki kaj kmalu izpuste.
Živi precej dolgo. Po diplomi se zabubi in po kratkem času postane iz
njega filister.