[SlovLit] Znanstveno srečanje mladih humanistov v Mariboru -- Koliko je vredna slovenščina

[Miran Hladnik]

From: "Študentska sekcija ZDSDS" <studentska.sekcija na zdsds.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sun, 10 Nov 2019 12:03:31 +0100
Subject: Program 7. Mednarodnega znanstvenega srečanja mladih humanistov

Na spletni strani ZDSDS je odslej na voljo program 7. Mednarodnega
znanstvenega srečanja mladih humanistov. Srečanje bo potekalo v
četrtek, 14. novembra 2019, na Filozofski fakulteti Univerze v
Mariboru. Pri organizaciji dogodka sodelujejo Študentska sekcija
ZDSDS, Slavistično društvo Maribor in Oddelek za slovanske jezike in
književnosti FF UM.

Plenarno predavanje
- Boris Vezjak: Antisemitizem in antiislamizem: o nekaterih jezikovnih
podobnostih med njima v javnem diskurzu

Diskurz in družba
- Mojca Marič: Kritična analiza slovenskega medijskega diskurza: pojma
migrant in begunec
- Kateřina Rysová: Образ движения и миграции в русских и чешских
онлайн рекламных текстах в сфере образования
- Daša Gaberšek: Analiza izbranih poljskih frazemov s sestavino pot v
luči konceptualne metafore
- Tjaša Markežič: Frazemi z glagolsko sestavino premikanja in njihova
raba v korpusu Gigafida

Literatura in kultura
- Felix Kohl: Literariziranje topofilije in topofobije kot način
udomačenja v Ljubljanskih razglednicah Lojzeta Kovačiča
- Weronika Woźnicka: „Izbrisani” w kulturze słoweńskiej
- Karel Střelec: Reflexe migrace mezi lety 1945–2015 v současné české literatuře
- David Hazemali, Ana Šela: Slovenska skupnost v Zvezni republiki
Nemčiji od druge polovice sedemdesetih let naprej
- Barbara Bednjički Rošer: Medkulturna vzgoja v vrtcu

Organizacijski odbor srečanja

===

Od: Simon Krek <simon.krek na guest.arnes.si>
Date: V ned., 10. nov. 2019 ob 12:02
Subject: [SDJT-L] Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene
nujne programe Republike Slovenije v kulturi
To: <sdjt-l na ijs.si>

Predlagam, da si skupnost na tej poštni listi ogleda podrobnosti v
zvezi z digitializacijo slovenščine v zakonu o kulturnem evru:
https://imss.dz-rs.si/imis/a55193c5fddad3dfacc4.pdf

Del o infrastrukturi za slovenski jezik v digitalnem okolju je
prilepljen spodaj. Kot lahko vidimo v [...] tabeli iz 3. člena, bo
digitalna slovenščina od 2021-2027 financirana z 1,25m EUR od skupnih
122,6m, kar je približno en odstotek. Podoben delež ima financiranje
bibilobusov (podpora razvoju sodobnih knjižničnih storitev v potujočih
knjižnicah). Zdi se, da tabela dobro prikazuje raven zavedanja
pomembnosti tega področja na Ministrstvu za kulturo.

Lep pozdrav,
Simon

5. Gradnja najbolj ogroženih gradnikov infrastrukture za slovenski
jezik v digitalnem okolju

V zadnjih desetletjih smo priča vse večjemu deležu javnega in
zasebnega sporazumevanja v digitalnem okolju. Moč jezikovnih skupnosti
se meri tudi s prisotnostjo njihovih jezikov na spletu. Za slovensko
jezikovno skupnost moramo ustvariti razmere, v katerih bo dobila čim
več informacij na spletu, ali izvornih slovenskih besedil ali
kakovostno prevedenih. Po podatkih evropskega centra odličnosti za
jezikovne vire in tehnologije (METANET) zaostajamo pri razvoju
jezikovnih virov in tehnologij. Če ne bomo vlagali vanje, bo delež
slovenščine v digitalnem okolju upadal. Gre namreč za jezikovno
domeno, katere obseg in veljava se vse bolj povečujeta v javnem in
deloma tudi zasebnem sporazumevanju. Uporabniki bi morali imeti na
voljo aplikacije v slovenščini in možnosti za rabo slovenščine v
digitalnem okolju. Jezikovne domene so med seboj povezane in
prepletene, zato nerazvita digitalna domena lahko vpliva na druga
področja javnega sporazumevanja: izobraževalno, gospodarsko,
zdravstveno itd.

V ta namen je treba pospešeno digitalizirati čistopise kulturne
besedilne dediščine, znanstvena besedila, jezikovne priročnike,
vnašati podatke o slovenski družbi v wikije (spodbujanje razvoja
slovenske Wikimedije). Hkrati je treba razvijati in dograjevati orodja
za govorno sporazumevanje z računalniki (in spletom): sinteza govora,
razpoznavalnik govora, orodja za avtomatizirano iskanje informacij na
spletu, pospešeno razvijanje tehnologije računalniškega procesiranja
in interpretacije besedil in orodij za sporazumevanje oseb s posebnimi
potrebami. Ne nazadnje je treba posodobiti opis in kodifikacijo
slovenščine, ki se v času hitrih družbenih sprememb pospešeno razvija,
in uporabnikom zagotoviti prijazen dostop do podatkov o jeziku, seveda
tudi normativne narave.

Vse jezikovne zbirke podatkov, financirane s tem zakonom, bodo v
skladu z nacionalnimi in evropskimi smernicami dostopne za ponovno
uporabo.

---

Zanimivo: digitalizacija kulturne dediščine bo državo stala 7,7 mio,
jezikovna digitalna orodja in infrastruktura pa 1,25 mio: slovenščina
je torej med elementi slovenske nacionalne identitete zastopana samo s
14 %. Wikiji so v jezikovnem delu programa sicer izpostavljeni, zanje
pa je šlo doslej 7.000 evrov bruto letno, kar je komaj 0,56 %,
namenjenih slovenščini v digitalnem okolju. Ali je cinizem, če se
tolažimo z izkušnjo, da so najvrednejše reči v življenju zastonj? --
miran