[SlovLit] 100 let Furlanskega filološkega društva -- Slovan Slovanu Slovan -- Vodnik, Zois, Layer

[Miran Hladnik]

From: "Matej Šekli" <matej.sekli na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 07 Nov 2019 09:35:06 +0100
Subject: 100. obletnica Furlanskega filološkega društva

Furlansko filološko društvo (furl. Societât Filologjiche Furlane, it.
Società Filologica Friulana) je bilo ustanovljeno 23. novembra 1919 v
Gorici. Poimenovano je po znanem goriškem jezikoslovcu, romanistu in
indoevropeistu, Graziadiu Isaii Ascoliju (1829–1907).

Furlanski jezik je (ob beneških italijanskih narečjih) zahodni sosed
slovenskega jezika, s katerim sobiva že od 6. stoletja. Gre namreč za
romanski jezik, ki ima na svojem zgodovinskem prostoru kontinuiteto iz
antike. Skupaj z (dolomitsko)ladinskim in retoromanskim tvori t. i.
alpskoromansko skupino severozahodnih romanskih jezikov. Čeprav je
furlanščina najbolj razširjen jezik ustnega sporazumevanja v sosednji
Furlaniji, pa je po priključitvi Furlanije »združeni« Italiji leta
1866 dominantni jezik v javnih položajih postala knjižna
italijanščina. Furlansko filološko društvo je bilo dolga desetletja
osrednja ustanova, ki je delovala na področju raziskovanja in
spodbujanja rabe furlanskega jezika. Za to poklicane državne oz.
deželne ustanove so začele postopno nastajati šele po sprejetju
zaščitne zakonodaje, dejansko po sprejetju državnega zakona št. 482 za
zaščito zgodovinskih jezikovnih manjšin v Republiki Italiji leta 1999.

Furlanščina je besedje slovenščine obogatila s številnimi
izposojenkami (kot tudi s skladenjskimi kalki, prim. npr. zaimkovno
podvajanje premega in nepremega predmeta v primorski slovenščini tipa
si GA videl NJEGA? oz. MENI se MI ne dá), ki so razširjene predvsem v
primorskih narečjih. Do osrednjeslovenskega prostora in s tem v
knjižni jezik pa so vseeno priromale besede furlanskega izvora (ki jih
zaradi jezikovne podobnosti pogosto vedno ni možno enoumno razmejiti
od izposojenk iz beneške italijanščine) kot npr. čebula, dota, fužina,
jetika, jota, maja, majaron, malta, očala, ostriga, pinja, pladenj,
pršut, raca, roba, zelena, žoga ...

V okviru praznovanja 100. obletnice delovanja Furlanskega filološkega
društva bo od 7. do 9. novembra 2019 v Gorici in Novi Gorici potekal
tudi Tretji simpozij o zemljepisnih imenih v Furlaniji, na katerem
bodo obravnavana tudi imena slovenskega izvora v deželi. Več o
simpoziju na http://www.filologicafriulana.it/eventi-e-attivita/terzo-convegno-di-toponomastica-friulana-4485/

Matej Šekli

===

Od: Ina Poteko <inapoteko na gmail.com>
Date: V čet., 7. nov. 2019 ob 08:45
Subject: Za SlovLit: Vabilo na mednarodni študentski znanstveni
simpozij Slovan Slovanu Slovan - slovansko jezikovno in literarno
povezovanje ter zgodovinski kontekst

Študente vseh stopenj vabimo na študentski simpozij Slovan Slovanu
Slovan, ki ga ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani organizirajo
študentje Filozofske fakultete UL.

Ker je prav združevanje (južnih) Slovanov pripomoglo k ustanovitvi
prve univerze na Slovenskem, bo v okviru stoletnice tema študentske
konference posvečena prav temu – povezovanju Slovanov, najsi bo to v
jezikovnem, literarnem ali zgodovinskem kontekstu.

Simpozij bo potekal 10. in 11. aprila 2020 na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Povzetek dolžine do 300 besed (pisava Times New Roman, velikost 12,
razmik med vrsticami 1,5) do 1. 12. 2019 pošljite na elektronski
naslov simpozijslovan na gmail.com. Pred povzetkom naj bodo navedeni
naslov prispevka, ime avtorja/avtorice (omejeno je na dva) in
ustanova, s katere prihaja.

Uradni jeziki simpozija so slovenščina, angleščina, hrvaščina,
srbščina, bosanščina in črnogorščina.

Več informacij o simpoziju, predvidenih temah in časovnici najdete na
spletni strani: https://simpozijslovan.wordpress.com/ in na Facebooku
https://www.facebook.com/simpozijslovan/.

===

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V čet., 7. nov. 2019 ob 09:50
Subject: Od Valentina Vodnika in Žiga Zoisa do Leopolda Layerja

Leta 1819 sta umrla dva znamenita Slovenca: pozimi 61-letni pesnik
Valentin Vodnik, jeseni 72-letni mecen Žiga Zois. Sledilo je petnajst
let in leta 1834 je izšlo petnajst sonetov Sonetnega venca, ki ga je
18-letni PRIMICOVI JULJI posvetil 34-letni pesnik France Prešeren,
vežoč akrostih s srednjim stolpcem magičnega kvadrata:

4          9          2

3          5          7

8          1          6

Ko je leta 1836 izšla še Prešernova pesnitev Kerst per Savici, bi
Vodnik, ki v pesnitvi posredno spominja na Bogomilinega očeta
Staroslava, dopolnil 78 let nasproti pol mlajšemu filologu Matiju
Čopu, ki v pesnitvi ustreza duhovniku. Čop je bil leto poprej, se
pravi leta 1835, utonil v reki Savi in Vodnikova starost bi tedaj dala
somerni seštevek:

61        +          16        =          77 let

Leto poprej se je rodila tudi skrivnostna žena Magdalena Gornik. Ta je
živela spet 61 let tako, da se je obrnjenih 16 let med Vodnikovo in
Čopovo smrtjo dodatno somerno prevesilo iz preteklosti v prihodnost:

61        +          16        +          61

In ko so leta 1847 izšle Prešernove Poezije, je Magdalena Gornik
zaživela mistično življenje, ki je trajalo 49 let, Prešerna, umrlega
leta 1849, pa je preživela za 47 let takole:

47        <          49

49        >          47

Z upoštevanjem Zoisove starosti bi se somerni seštevek spet razširil takole::

11        +          61        +          16        +          61
  +          11

S tem bi bil dosežen seštevek 160 let od Zoisovega rojstva leta 1747
pa tudi 190 let od Marijinega kronanja  leta 1717 v Gorici do
Marijinega kronanja leta 1907 na Brezjah. In ravno na sredi med enim
in drugim kronanjem je na pohodu v Rusijo leta 1812 pogorel francoski
cesar Napoleon I. Še 16 let je nato živel Leopold Layer, slikar Marije
Pomagaj na Brezjah, ki bi leta 1847 dopolnil prav tako povednih 95
oziroma 5 x 19 let,

Vlado Nartnik