[SlovLit] Žiga Zois -- Fabjan Hafner -- Štajer_Mark -- Banjaluka -- JiS 2019/2

[Miran Hladnik]

Od: Erika Marolt <erika.marolt na mklj.si>
Date: V tor., 17. sep. 2019 ob 11:59
Subject: [Zois]

ŽIGA ZOIS kot zbiratelj slovenskih knjig – dr. Luka Vidmar, 24.
september ob 19.00; Slovanska knjižnica, dvorana
(https://www.mklj.si/prireditve/item/20259-ziga-zois-kot-zbiratelj-slovenskih-knjig-dr-luka-vidmar#.XYCueS4zaig).

Žiga Zois je bil prvi, ki je zares sistematično zbiral slovenske
knjige. Do smrti mu jih je uspelo zbrati okrog 150, med dobro četrtino
in slabo tretjino vseh slovenskih in slovenističnih tiskov med letoma
1550 in 1819. To ni tako malo, kakor se zdi na prvi pogled, saj so mu
bili v tem času lahko dostopni le sodobni tiski, že nekaj desetletij
stari pa v knjigarnah niso bili več na voljo. Zois je zato starejše
slovenske knjige iskal pri zasebnikih in v cerkvenih knjižnicah.

===

From: DSKP <dskp na dskp-drustvo.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 17 Sep 2019 10:35:46 +0000
Subject: Nagrada Fabjana Hafnerja 2019 (za najboljši prevod iz
nemščine v slovenščino): ponovitev in razširitev razpisa

Spoštovani, glede na dejstvo, da so nas ob razpisanih delih (proza,
esejistika, poezija ter otroška in mladinska književnost) dosegli tudi
prevodi z drugih področji, ki jih do sedaj nismo upoštevali, smo se
odločili, da razpis – sedanji in vse prihodnje – razširimo. Prav tako
se je v vmesnem času izkazalo, da se bo vlada zvezne dežele Koroške
tudi finančno udeležila pri nagradi z zneskom v višini 2000 evrov.

Zdi se nam prav, da prevajalkam in prevajalcem sporočimo nove okvirne
pogoje in obenem razširimo razpis za dve ključni kategoriji, in sicer
z dramatiko in humanistiko. Rok novih prijav moramo zaradi podelitve
omejiti na dva tedna, in sicer do 30. septembra.

Goethe-Institut Ljubljana v sodelovanju z Literarisches Colloquium
Berlin in Musil-Institutom (Univerza v Celovcu) podeljuje nagrado
Fabjana Hafnerja, ki želi nagraditi najboljše prevode iz slovenskega v
nemški jezik in obratno. Leta 2017 je bila prvič podeljena nagrada za
izjemen prevod iz nemškega v slovenski jezik na Slovenskem knjižnem
sejmu, leta 2018 pa za izjemen prevod in slovenščine v nemščino na
Leipziškem knjižnem sejmu. Nagrade bodo po tem vrstnem redu podeljene
tudi v prihodnje. Nagrada je poimenovana po prevajalcu, pesniku in
literarnem zgodovinarju Fabjanu Hafnerju (1966–2016), ki je na
področju prevajanja tako v slovenskem kot v nemškem govornem prostoru
pustil neizbrisljivo sled.

Častni pokrovitelji nagrade Fabjana Hafnerja so predsednik Republike
Slovenije Borut Pahor, predsednik Goethe-Instituta e.V. prof. dr. h.c.
Klaus-Dieter Lehmann, deželni glavar zvezne dežele Koroške Dr. Peter
Kaiser in veleposlanik Republike Nemčije v Sloveniji Klaus Riedel.

Nagrada Fabjana Hafnerja za leto 2019 za izjemen prevod iz nemškega v
slovenski jezik bo podeljena novembra 2019 v okviru Slovenskega
knjižnega sejma za izredne dosežke na področju prevajanja humanistike,
proze, dramatike, esejev, poezije ter otroške in mladinske
književnosti (celotno nemško govorno področje). Nagrada zajema
enomesečno štipendijo za ustvarjanje na rezidenci Literarisches
Colloquium Berlin (vključno s potnimi stroški in bivanjem), denarno
nagrado v višini 4000 evrov in branje s pogovorom v Musil-Institutu. V
primeru, da se nagrajenka ali nagrajenec ne odloči za obisk LCB-ja, se
izplača zgolj denarna nagrada.

Za najboljši prevod bosta glasovali dve strokovni komisiji. O
najboljšem prevodu iz nemškega v slovenski jezik odloča
slovenskogovoreča strokovna komisija, o najboljšem prevodu iz
slovenskega v nemški jezik pa nemškogovoreča strokovna komisija.
Žirija za leto 2019: dr. Irena Samide, dr. Tanja Žigon, Brane Čop.

Prijavna dokumentacija vsebuje življenjepis, bibliografijo
prevajalca/-ke in delo v izvirniku in prevodu, ki je izšlo v letih
2016–2019 in je s področja leposlovja: humanistika, dramatika, proza,
esejistika, poezija ter otroška in mladinska književnost. V poštev
pridejo dela iz celotnega nemškega govornega prostora. Vsak/-a
prevajalec/-ka se lahko prijavi samo z enim prevedenim delom. Prijavo
lahko pošlje bodisi prevajalec/-ka sam/-a bodisi jo pošlje založba, ki
je delo izdala.

Prosimo, da pošljete prijavno dokumentacijo s priporočeno pošto na
naslov: Goethe-Institut Ljubljana (dr. Urban Šrimpf), Mirje 12, 1000
Ljubljana in na e-naslov kultur-ljubljana na goethe.de; izvirnik je
mogoče poslati tudi zgolj v elektronski obliki. Rok za oddajo prijave:
30. september 2019. O rezultatih izbora bodo kandidati obveščeni po
10. novembru 2019. Vsi že prispeli prevodi so samodejno registrirani
za nov razpis. Kontaktna oseba v primeru vprašanj je dr. Urban Šrimpf
(urban.srimpf na goethe.de).

Nagrada v obratno smer – za najboljši prevod iz slovenščine v nemščino
– bo podeljena na Leipziškem knjižnem sejmu marca 2020. Prijave bodo
odprte predvidoma jeseni.

===

Od: Postcarding <postcarding na uni-graz.at>
Date: V tor., 17. sep. 2019 ob 13:12
Subject: Razstava Štajer-Mark, vabili: 2.10., 18:00 - GrazMuseum;
3.10., 17:00 & 18:00 - Ljubljana, NUK

Dragi sodelavke in sodelavci, prijateljice in prijatelji, vljudno Vas
vabimo na odprtje razstave ŠTAJER-MARK, ki bo v sredo, 2. oktobra
2019, ob 18. uri v muzeju GrazMuseum (Sackstraße 18, Gradec). Vabljeni
tudi v sredo, 9 oktobra 2019, ob 18. uri, ko bomo v muzeju GrazMuseum
predstavili naš spletni portal z razglednicami POLOS. Vodenje po
razstavi ob 17. uri.

Ob tej priložnosti naše prijatelje in partnerje iz Slovenije še
posebej vabimo na odprtje potujoče različice razstave, ki bo v
četrtek, 3. oktobra 2019, v Narodni in univerzitetni knjižnici v
Ljubljani (Turjaška 1). Program se bo začel ob 17. uri v Sejni sobi
NUK (1. nadstropje, soba 102) s predstavitvijo spletnega portala POLOS
in nadaljeval ob 18. uri z odprtjem razstave v Plečnikovem hodniku.

Z lepimi pozdravi
Karin Almasy, Heinrich Pfandl, Martin Sauerbrey in Eva Tropper

Prijazno vas opozarjamo, da se bodo navedene javne prireditve
fotografirale in snemale (avdio in video snemanje). S svojo
prisotnostjo nam dovolite uporabo posnetkov, nastalih na prireditvah.

===

From: <Mojca.Nidorfer-Siskovic na ff.uni-lj.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 17 Sep 2019 12:48:06 +0000
Subject: Razpis za poučevanje slovenščine na Univerzi v Banjaluki

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani išče učitelja/učiteljico
slovenščine kot tujega jezika za izvedbo lektorata na Univerzi v
Banjaluki, Bosna in Hercegovina. Pogoji:
•  univerzitetna slovenistična izobrazba pedagoške smeri oz. končana
magistrska stopnja bolonjskega študija navedene smeri;
•  znanje srbskega/hrvaškega/bosanskega jezika oziroma enega od
svetovnih jezikov, ki je pretežno v rabi v državi gostiteljici;
• zaželene delovne izkušnje iz poučevanja slovenščine kot drugega ali
tujega jezika in delovne izkušnje s področja organiziranja dodatnih
kulturnih dejavnosti;
• poznavanje razmer in kulturnega ozadja v državi gostiteljici.

Pogodbo o izvedbi lektorata (poučevanje 8 pedagoških ur vsakih 14 dni)
bo izbrani kandidat/kandidatka sklenil/-a za obdobje od oktobra 2019
do junija 2020. Stanovanje bo zagotovila univerza gostiteljica, kritje
potnih stroškov in avtorski honorar pa Filozofska fakulteta Univerze v
Ljubljani. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite
na naslov stu na ff.uni-lj.si

dr. Mojca Nidorfer Šiškovič
vodja programa Slovenščina na tujih univerzah

===

From: "Lidija Rezoničnik" <lidija.rezonicnik na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 17 Sep 2019 15:39:22 +0200
Subject: JiS 64/2

Spoštovani, izšla je nova številka revije Jezik in slovstvo (64/2), ki
je posvečena ljudskemu slovstvu in umetnemu literarnemu izročilu (z
izpostavitvijo pravljic) v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu
od vrtca do srednje šole.

Vljudno vabljeni k branju!
Uredništvo

Razprave
1. Katja Mihurko Poniž: Pravljice starejših slovenskih pisateljic v
literarni tradiciji in vzgojno-izobraževalnem sistemu
2. Saša Babič: Obravnava folklornih obrazcev v osnovnošolskih berilih in revijah
3. Alenka Žbogar: Slovensko ljudsko slovstvo in antična književnost
pri pouku književnosti
4. Marjetka Golež Kaučič: Slovenska ljudska balada v srednješolskem
izobraževanju – pastorka književnosti?
5. Milena Mileva Blažić: Motiv mesta Ljubljana v slovenski (mladinski)
književnosti – Literarna Ljubljana
6. Monika Kropej Telban: Pripovedna pot po Ljubljani. Slovstveno
izročilo kot del ogleda mesta
7. Barbara Ivančič Kutin: Tematske poti in drugi izkustveni didaktični
pristopi pri obravnavi folklornih besedil v osnovni šoli

Ocene in poročila
1. Katja Hrobat Virloget: Barbara Ivančič Kutin: Krivopete. Divje žene
z nazaj zasukanimi stopali v slovenskem folklornem izročilu
2. Tina Lengar Verovnik: Mednarodni simpozij Poučevanje govora
3. Markéta Dosoudilová: Zdeňka Kohoutková: Češko glasoslovje,
besedotvorje in oblikoslovje: delovni zvezek