[SlovLit] Dragi Stefanija (1933–2019) -- Prevajalski simpozij -- Računska antropologija

[Miran Hladnik]

From: Namita Subiotto <namita.subiotto na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 18 Jun 2019 14:46:44 +0200
Subject: Dragi Stefanija (1933–2019)

17. 6. 2019 je na Ohridu umrl red. prof. dr. Dragi Stefanija, profesor
makedonskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v
Ljubljani v obdobju 1967–1998 (https://sl.wikipedia.org/wiki/Dragi_Stefanija).

Има нешто многу просто
и тоа е тишина,
има нешто многу тихо –
вишина, ах вишина.
(Блаже Конески: Тишина)

Ta tišina, ta tišina …
nič ni bolj preprostega.
Ta višina, ta višina …
Nič od nje bolj tihega.
(Blaže Koneski: Tišina, prepesnil Ivan Minatti)

Dragi Stefanija (10. 11. 1933–17. 6. 2019) je
diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze Sv. Cirila in Metoda v
Skopju leta 1958 na študijskih smereh: A: makedonski jezik z
dialektologijo in zgodovino jezika, B: jugoslavistika in C: rusistika.
V času študija je bil sodelavec za jezik in kulturo pri glasilu
skopskih študentov Studentski zbor. Po diplomi je med letoma 1961 in
1963 delal na Delavski univerzi v Skopju kot strokovni sodelavec za
jezik in književnost, potem je bil pedagoški svetovalec na Zavodu za
šolstvo ohridskega okraja, leta 1965 pa dopisnik RTV Skopje. Leta 1967
je postal lektor za makedonski jezik na Filozofski fakulteti Univerze
v Ljubljani (z odličnimi priporočili Blažeta Koneskega in Haralampija
Polenakovića), kjer je aprila 1980 doktoriral s temo Викторија Поп
Стефанија и нејзиниот репертоар на охридски и струшки народни песни и
други умотворби. Leta 1982 je postal docent, leta 1986 izredni in leta
1991 redni profesor za makedonski jezik in književnost. Upokojil se je
leta 1998. Predaval je tudi na Pedagoški fakulteti Univerze v
Mariboru, Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu in
Tehnično-humanistični akademiji Bielsko-Biała in na številnih drugih
evropskih univerzah.

Objavil je 37 knjig in nad sto člankov, v katerih se je ukvarjal
predvsem z jezikovnimi vprašanji iz makedonistike in južnoslovanske
komparativistike. Pomembnejša področja njegovega zanimanja so bila:
sodobni makedonski jezik, makedonska pravna terminologija ter
nenormirana makedonska leksika, lingvostilistika, makedonsko ljudsko
slovstvo, Ciril-Metodovo in Klimentovo obdobje, zgodovinska
onomastika, panslavizem Grigorja Prličeva, poliglot in prevajalec
Štefan Kocjančič, makedonske šole v Albaniji, ameriški pisatelj
makedonskega rodu Stojan Hristov, makedonski dovtip, slovenski slavist
Vatroslav Oblak, makedonsko-slovenski kulturni stiki in drugo.

 Zbogom, ljubi profesor!

===

From: "DSKP Društvo" <dskp na dskp-drustvo.si>
Date: Tue, 18 Jun 2019 10:22:44 +0200
Subject:  Mednarodni prevajalski simpozij Društva slovenskih
književnih prevajalcev 2019

Spoštovani člani Društva slovenskih književnih prevajalcev, letošnji
prevajalski simpozij bo potekal od 4. do 6. oktobra 2019 v Pavlovi
hiši v Potrni na avstrijskem Štajerskem. Izbrane teme simpozija so:

Prevajanje antičnih besedil
Prevajanje humorja
Prevajanje slovenske literature v nemščino

Če vas katera od tem zanima in bi želeli sodelovati s prispevkom,
prosimo, pošljite prijavo skupaj z naslovom referata in kratkim
vsebinskim povzetkom do 1. septembra 2019 na elektronski naslov
dskp na dskp-drustvo.si

Prijazno povabljeni k sodelovanju!
za UO DSKP
dr. Đurđa Strsoglavec, predsednica

===

Od: Tomaž Erjavec <tomaz.erjavec na ijs.si>
Date: V tor., 18. jun. 2019 ob 10:28
Subject: [SDJT-L] Debata UL FRI KUI v četrtek, 20. 6. 2019: "Računska
antropologija"

Katedra za umetno inteligenca UL FRI vabi na debato z naslovom
Računska antropologija v četrtek, 20. 6. 2019, ob 14:15 v P02 na FRI.
Debato bo pripravila Ajda Pretnar. Po debati, približno ob 15h, bo
Danijel Skočaj vodil nadaljevanje usklajevanja terminologije s
področja strojnega učenja.

Vsebina: Na debati bo predstavljeno področje računske antropologije,
ki združuje pristope strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja z
''mehkimi'' družboslovnimi pristopi v enotno metodologijo. Po kratkem
pregledu trenutnih raziskav s tega področja bo sledila debata o
možnostih sodelovanja računalničarjev in družboslovcev.