[SlovLit] Sklepi posveta o jezikovni samozavesti

[Miran Hladnik]

Posredujem nekaj odzivov na na Slovlitovo sporočilo Sklepi posveta o
jezikovni samozavesti
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006723.html) s foruma
SDJT. -- mh

Od: Simon Krek <simon.krek na guest.arnes.si>
Date: V sob., 15. jun. 2019 ob 09:38
Subject: [SDJT-L] Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj materinščine
je odvisen od nas samih
To: <sdjt-l na ijs.si>

Dragi člani SDJT in prejemniki sporočil na poštni listi SDJT, [...] Predlagam:
1. da se v zvezi s točko 2 postavi zahteva, da se v enaki meri kot
Slavistično društvo Slovenije upošteva tudi Slovensko društvo za
jezikovne tehnologije
2. da bodisi SAZU ali IJS ali katera od univerz v bližnji prihodnosti
organizira posvet o digitalizaciji slovenščine, ki bo sprejel sklepe v
zvezi digitalnim preživetjem slovenščine.

Takšen posvet bi se moral dotakniti tudi vprašanj, kaj v digitalnem
kontekstu pomeni »takih ključnih vsebin, kakršne državljani dejansko
potrebujemo in uporabljamo« iz točke 2, ter kaj so »vsebine
nacionalnega pomena, ki imajo državotvorni pomen« iz točke 4 spodaj.

[...] Lep pozdrav,
Simon

---

Od: Marko Grobelnik <marko.grobelnik na ijs.si>
Date: V sob., 15. jun. 2019 ob 14:37
Subject: Re: [SDJT-L] Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj
materinščine je odvisen od nas samih
To: <sdjt-l na ijs.si>

Simon, ostali - seveda podpiram obe predlagani tocki. Kar se tice
tocke 2 (posvet na temo digitalizacije), je pa pomembno, da bo tako
srecanje prineslo kaksen opazen napredek v razresevanju zadev, kjer
bomo lahko rekli, da je bil cas koristno uporabljen.

Morda se moj komentar, na spodaj omenjeno peticijo Borisa Novaka.
Besedilo razumem predvsem kot nekaksno zgrozenost nad stanjem, brez
pravega razumevanja zakaj je do tega stanja prislo. Pravo vprasanje
je, kaksne poteze je potrebno delati v prihodnosti, da se bo kaj
spremenilo, kaksno kapaciteto imamo kot narod za take poteze in ali si
te spremembe v resnici zelimo (ali bi samo godrnjali). Namrec, obstoj
in prezivetje jezika je v danasnjem casu pomembno redefiniran glede na
preteklost in zanikanje teh sprememb nas gotovo ne bo vodilo prav
dalec. To, o cemer bi se morali danes pogovarjati, so poteze, ki nas
bojo delale aktualne jutri - ob tem pa moramo zakrpati nekaj
primanjkljajev iz preteklosti. Vprasanje za vse je - ali se sploh
strinjamo o tem, kaj je treba poceti za prihodnost in kaj so
primanjkljaji iz preteklosti? ...in ce se ze o tem lahko strinjamo,
kaksne so konkretne akcije, ki se jih da izpeljati znotraj cloveske in
financne kapacitete s katero razpolagamo kot slovenska jezikovna
skupnost.

---

Od: martinaozbic na siol.net <martinaozbic na siol.net>
Date: V sob., 15. jun. 2019 ob 20:58
Subject: Re: [SDJT-L] Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj
materinščine je odvisen od nas samih
To: sdjt-l <sdjt-l na ijs.si>

Pozdravljeni, predlagam, da se ne govori le o 'državljanih', temveč
širše o govorcih slovenščine. Slovenci izven državnih meja bijejo trdo
bitko za obstoj jezika, dodatno slovenski prostor ni le od Lendave do
Fernetičev ali še ožje gledano od Domžal do Viča. Zato prosim, glejte
širše. Meje na zemljevidu so fiktivne in jezikovno prehodne, po navadi
v negativno smer za slovenščino, začenši z neobstoječo zakonodajo, ki
bi zahtevala znanje slovenščine ob nakupu nepremičnine v RS, še
posebej na obmejnem pasu. Problemi niso le jezikoslovne narave.

Lep večer oz. konec tedna.
dr. Martina Ozbič

---

Od: Simon Dobrišek <simon.dobrisek na gmail.com>
Date: V ned., 16. jun. 2019 ob 15:02
Subject: Re: [SDJT-L] Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj
materinščine je odvisen od nas samih
To: <sdjt-l na ijs.si>

Pozdravljeni, vsekakor 2. sklep posveta izrazito izpostavlja samo eno
stanovsko združenje in je potrebno premisliti, katere relevantna
združenja (poleg SDJT), bi se na tem mestu morda še izpostavilo, da ne
bo vtisa priskledništva. Vsekakor je lažje argumentirati, "zakaj" bi
morala slovenščina digitalno preživeti, in težje, "kako" se bo to
doseglo. V tovrstni posvet se tako ne bi smelo pritegniti samo
stanovskih, akademski in raziskovalnih institucij, temveč tudi
relevantna podjetja in nenazadnje tudi predstavnike velikih
korporacij, ki delujejo na jezikovno-tehnološkem področju.

Lepo pozdravljeni,
Simon Dobrišek