[SlovLit] Slovenščina v Kansasu -- Izjava o položaju prevajalcev, tolmačev in lektorjev -- Javna tribuna o založništvu
Miran Hladnik
hladnikmiran na gmail.com
Tor Apr 23 21:25:17 CEST 2019
https://www.vecer.com/jezik-prej-izgubimo-kot-sege-hrano-6681795 --
Melita Forstnerič Hajnšek: Jezik prej izgubimo kot šege, hrano
(Slovenski lektorji po svetu: Marta Pirnat-Greenberg, lektorica v
Lawrenceu, na univerzi v Kansasu). Večer 26. 3. 2019.
===
From: "DSKP Društvo" <dskp na dskp-drustvo.si>
Date: Tue, 23 Apr 2019 15:01:16 +0200
Subject: IZJAVA ZA JAVNOST: Predstavljena Bela knjiga o prevajanju:
Stanovske organizacije za ureditev položaja prevajalcev, tolmačev in
lektorjev v Sloveniji
Ljubljana, 23. april 2019 – Danes je bila na sedežu Društva slovenskih
književnih prevajalcev in Lektorskega društva Slovenije javna
predstavitev Bele knjige o prevajanju, ki predstavlja stanje, analizo,
sistemske in posamične izzive ter primere dobre prakse na pogosto
prezrtem področju jezikovnih poklicev v Sloveniji. Gre za prvi tak
dokument v slovenskem prostoru, pri katerem so sodelovala vsa društva
prevajalcev, podnaslavljalcev, tolmačev in lektorjev, vse slovenske
univerze, ki izobražujejo te profile, in nekatere nevladne
organizacije.
Bela knjiga o prevajanju je prvi korak v prizadevanju za ureditev
položaja in statusa jezikovnih poklicev, ki so vse bolj podvrženi
tržnim pritiskom in tveganju prekarnosti, čeprav je prevodna dejavnost
gradnik slovenskega jezika in književnosti ter še danes temeljno
orodje, ki slovensko kulturo in družbo umešča na svetovni zemljevid.
Bela knjiga prinaša prispevke 40 avtorjev in avtoric, razvrščene v
šest tematskih sklopov. Iz prvega, kjer so predstavljene (nove) oblike
prevajanja, je razvidno, da je to v vseh svojih oblikah in različicah
izjemno dinamična in hitro spreminjajoča se dejavnost, ki se odziva na
potrebe v družbi (priseljevanje, internacionalizacija, nove
tehnologije). Posebno poglavje je namenjeno popisu infrastrukture
slovenskega prevajanja, ki se osredinja na oris vloge društev,
izobraževanja in zaposlitvenih možnosti prevajalcev. V tem poglavju so
predstavljene tudi študijske možnosti prevajanja, tolmačenja in
lektoriranja.
Svoje poglavje predstavljajo analize različnih anket med prevajalci,
tolmači in lektorji, pregled sistemskih izzivov (predvsem jezikovne
politike, prekarizacije in feminizacije poklicev jezikovnih praktikov)
ter specifičnih izzivov (korektna avtorska pogodba, knjižnično
nadomestilo, dobiček prevajalske industrije in delovanje prevajalskih
agencij, izobraževanje ter specifične zdravstvene težave).
Kot primeri dobre prakse so predstavljeni odzivi prevajalske
skupnosti, zlasti na področju komunikacijskega povezovanja (forumi,
seminarji), projektov mentoriranja in mednarodnega povezovanja.
Avtorji Bele knjige o prevajanju so želeli podrobneje predstaviti
posebnosti poklicev znanstvenih, književnih in podnaslovnih
prevajalcev, konferenčnih in sodnih tolmačev ter lektorjev, s čimer si
prizadevajo za večjo prepoznavnost in uveljavitev prevoda v slovenski
družbi ter primeren jezikovni izraz, predvsem pa stremijo k
vzpostavitvi dialoga z delodajalci in odločevalci v smeri regulacije
teh poklicev z določitvijo minimalne izobrazbe in osnovnih poklicnih
standardov, tudi v obliki nacionalnega registra poklicnih tolmačev,
prevajalcev in lektorjev.
Bela knjiga o prevajanju je prosto dostopna na spletni strani Društva
slovenskih književnih prevajalcev http://www.dskp-drustvo.si/ in
http://www.belaknjigaoprevajanju.si/
===
https://mynight.si/events/javna-tribuna-o-stanju-slovenskega-knjiznega-trga/
-- JAVNA TRIBUNA O STANJU SLOVENSKEGA ZALOŽNIŠTVA IN KNJIGOTRŠTVA v
torek, 23. aprila 2019, ob 18. uri, Narodna galerija, Prešernova cesta
24, Ljubljana, ki jo organizira Društvo slovenskih pisateljev.
Dodatne informacije o seznamu SlovLit