[SlovLit] Pokristjanjevanje in domoljubje pri Prešernu in Bevku -- Glagolski vid v sodobni slovenščini -- Prešernovi pankrti in Kermaunerjev metodološki obrat

Miran Hladnik gmail miran.hladnik na gmail.com
Tor Feb 19 18:59:17 CET 2019


https://www.academia.edu/attachments/58423075/download_file?st=MTU1MDU5NzA4NSwxOTMuNzcuMTg0LjIwMywyOTAwOQ%3D%3D&s=swp-toolbar
-- Zoran Božič: Christianization and Love of Homeland in Prešeren and
Bevk: A Comparison of Motifs and Values in The Baptism on the Savica
and Umirajoči bog Triglav (The dying God Triglav). Slovene Studies,
2019. Academia.edu.

===

From: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Date: V tor., 19. feb. 2019 ob 13:49
Subject: LK, 25. februar

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1169.
sestanek v ponedeljek, 25. februarja 2019, ob 18.00 v predavalnici 325
v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo dr. Domen Krvina,
znanstveni sodelavec ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana
Ramovša. Naslov predavanja: Glagolski vid v sodobni slovenščini:
besedotvorje, pomen in nekaj skladnje. Vabljeni tudi študentje.

Povzetek predavanja: Glagolski vid je jezikovni pojav, ki v slovanskih
jezikih predstavlja slovnično kategorijo, navadno izraženo v glagolski
obliki. Opisovati ga je mogoče z (ne)omejenostjo poteka dejanja, na
skladenjski ravni izraženo v določenih kazalnikih, s katerimi lahko
skušamo pojasniti rabo dovršnika (zaprti interval za potek dejanja)
proti nedovršniku (polodprti interval). Na ravni besedotvorja in
pomena bodo predstavljeni zlasti nova definicija, ki širi pojem
"vidski par" ("vidsko razmerje"), izračun razmerja med
pomenotvornostjo in vidotvornostjo posameznih predponskih obrazil
("vidskorazmerni potencial") in 4 vidsko relevantni pomenski glagolski
tipi.

Chikako Shigemori Bučar

===

https://www.sodobnost.com/igor-divjak-presernovi-pankrti/ -- Prva
številka 83. letnika Sodobnosti
(https://www.sodobnost.com/zadnja-stevilka/): Igor Divjak v prispevku
odkriva vzporednice med današnjim pesnjenjem s poezijo šestdesetih let
minulega stoletja, Andrej Tomažin pa piše o Kermaunerjevem
metodološkem obratu v sedemdesetih letih.


Dodatne informacije o seznamu SlovLit