[SlovLit] Dragan Velikić 13. 11. 2018 v Ljubljani -- Pri Matici

[Miran Hladnik gmail]

From: Djurdja Strsoglavec <durda.strsoglavec na guest.arnes.si>
Date: V čet., 8. nov. 2018 ob 10:42
Subject: Srbski pisatelj Dragan Velikić 13. 11. 2018 v Ljubljani

Pogovor s srbskim pisateljem Draganom Velikićem v organizaciji Oddelka
za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani bo v torek,
13. 11. 2018, ob 13.00 v predavalnici 116 (1. nadstropje Filozofske
fakultete, Aškerčeva 2, Ljubljana).

V okviru predstavitve slovenskega prevoda romana Preiskovalec
(Cankarjeva založba, 2018) se bo Dragan Velikić v torek, 13. 11. 2018,
ob 18.00 predstavil na literarnem večeru v Trubarjevi hiši literature
(Stritarjeva 7, Ljubljana), kjer se bosta z njim pogovarjala  urednik
Aljoša Harlamov in prevajalka Đurđa Strsoglavec.

Dragan Velikić se je rodil leta 1953 v Beogradu. Diplomiral je iz
primerjalne književnosti na Filološki fakulteti v Beogradu. V obdobju
1994–1999 je bil urednik založniške dejavnosti na Radiu B 92. Pisal je
kolumne za NIN, Vreme, Danas, Reporter in Status. Od junija 2005 do
novembra 2009 je bil veleposlanik Republike Srbije v Avstriji. Bil je
eden vodilnih kritikov Miloševićevega režima, danes pa svoja mnenja
objavlja v številnih tujih časnikih in revijah. Živi v Beogradu kot
svobodni umetnik.

Romani: Via Pula (1988; nagrada Miloša Crnjanskega), Astrahan (1991; v
slovenščini 2004, prev. Maja Kraigher), Hamsin 51 (1993), Severni zid
(1995; štipendija Fonda Borislava Pekića), Dantejev trg (1997; v
slovenščini 2013, prev. Urban Belina), Slučaj Bremen (2001), Dosije
Domaševski (2003), Rusko okno (2007; NIN-ova nagrada za najboljši
roman leta, nagrada Meše Selimovića za najboljšo knjigo leta,
srednjeevropska nagrada za književnost; v slovenščini 2014, prev.
Matej Krajnc), Bonavia (2012; v slovenščini 2014, prev. Dragana
Bojanić Tijardović), Preiskovalec (2015; nagrada Kočićevo pero,
Vitalova nagrada, NIN-ova nagrada za najboljši roman leta). Knjige
Dragana Velikića so prevedene v petnajst evropskih jezikov in v
arabščino. Zastopan je v domačih in tujih antologijah.

»Pogosto se zgodi, da pridemo v prostor in pozabimo, zakaj smo sploh
prišli tja. Najlažje se bomo spomnili, če odidemo iz prostora skozi
ista vrata. Znanstveno je dokazano, da vprašani zadano nalogo pozabijo
trikrat pogosteje, če so pred reševanjem šli skozi vrata kakšnega
prostora, kot če niso. Razlog je v tem, da naši možgani vrata
doživljajo kot mejo dogodka in menijo, da so odločitve, sprejete v
nekem prostoru, shranjene v njem, ko ga zapustimo. Zato se jih lahko
znova spomnimo, če se v ta prostor vrnemo.« (odlomek iz romana
Preiskovalec) [...]

===

From: Ignacija Fridl Jarc <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V čet., 8. nov. 2018 ob 17:04
Subject: Matičine novembrske novice in novosti

[...] sreda, 21. november 2018, 11.00-12.00 Debatna kavarna, Cankarjev
dom: Čebela na cvetu in v svetu, pogovor o knjigah akademikinje ddr.
Marije Stanonik o čebeli v slovenski kulturni zgodovini, folklori in
gospodarstvu ter čebelarja Ivana Esenka Svet čebel. Skupni nastop
založb Slovenska matica in Družina.

Čebela je v slovenski kulturi in gospodarstvu imela zelo pomembno
vlogo. O njej je ob prvem svetovnem dnevu nastalo nekaj imenitnih
knjig. Prav čebele pa so s svojim vzgledom skupnega dela poskrbele
tudi za imenitno druženje dveh založb – Založbe Družina in Slovenske
matice. Ivan Esenko je avtor zelo lepe knjige Svet čebel, v kateri
govori o čebelah in čebelarstvu v Sloveniji. Akademikinja ddr. Marija
Stanonik pa je skoraj desetletje zbirala in raziskovala obsežno
gradivo o njenem pomenu v gospodarskem življenju naroda ter v
slovenski kulturni zgodovini, tako v slovenskem slovstvu kot folklori,
znanosti in umetnosti. Rezultat teh raziskav je monografija Čebela na
cvetu in v svetu, ki skupaj z bogatim naborom fotografij obsega skoraj
300 strani. Avtorja bosta predstavila nekaj največjih odkritij svojih
raziskav, z obiskovalci sejma pa bosta delila tudi iskrive zgodbe, ki
sta jih zbrala in doživela med čebelarji pri svojem dolgoletnem delu
na terenu.

četrtek, 22. november 2018, 11.00-12.00 Debatna kavarna, Cankarjev
dom: Cankarjeva pot od novega življenja do Novega življenja, pogovor o
knjigi Ivana Cankarja, Novo življenje; gostja: profesorica dr. Vesna
Mikolič

Ivan Cankar je pri Slovenski matici v osmih letih izdal kar deset
svojih knjig. Ena izmed njih je manj znani roman Novo življenje, v
katerem prikazuje umetnika Antona Grivarja, ko se iz tujine, poln
hrepenenja in novih načrtov, vrača domov. Roman je prvič izšel leta
1908, Slovenska matica pa je ob 100-letnici pisateljeve smrti
pripravila ponatis knjige s spremnima besedama akademika profesorja
dr. Franceta Bernika ter profesorice dr. Vesne Mikolič. Prvi je v
svoji obsežni razpravi Ivan Cankar in Slovenska matica povzel temeljne
značilnosti Cankarjevih literarnih besedil, ki so izšla pri
najstarejši slovenski kulturni in znanstveni ustanovi. Profesorica dr.
Vesna Mikolič pa bo poslušalce v pogovoru z urednico Slovenske matice
Ignacijo J. Fridl popeljala v bogati svet Cankarjevih podob in
njihovih pomenov. Prav besedna zveza novo življenje je namreč ena od
osrednjih Cankarjevih tem, ki je v predstavljenem romanu zaživela tudi
v naslovu.

četrtek, 22. november 2018, 14.00-15.00 Sejna M, Cankarjev dom:
Slavistika in slovenščina na tujih univerzah in inštitutih, pogovor ob
knjižni zbirki razprav »francoske« slavistke dr. Antonie Bernard,
gosti: dr. Mojca Nidorfer-Šiškovič, mag. Jelka Kernev Štrajn, mag.
Franc Verovnik, dr. med.

Prisotnost slovenščine na lektoratih in inštitutih v tujini ni
pomembna le zaradi spodbujanja zavesti o obstoju slovenskega jezika v
svetu, temveč tudi zaradi vpliva, ki ga imajo predavatelji za širjenje
in prevajanje slovenske književnosti v tujini. Ena najimenitnejših dam
slovenistike v tujini je bila dr. Antonia Bernard, univerzitetna
profesorica, slavistka, literarna zgodovinarka, jezikoslovka,
prevajalka in slovensko-francoska književnica. Leta 1965 je
diplomirala iz francoske književnosti in ruščine na Sorboni,
doktorirala z nad 700 strani dolgo razpravo o Jerneju Kopitarju in si
v Franciji ustvarila družino. Od leta 1996 je bila na Institut
National des Langues et Civilisations Orientales predstojnica katedre
za slovenščino. Od leta 2000 do upokojitve leta 2007 pa predstojnica
celotnega Oddelka za Srednjo in Vzhodno Evropo. Prav ona je poskrbela
za odmevnost slovenske književnosti v francoskem prostoru, saj je
prevajala dela Borisa Pahorja, Draga Jančarja in Edvarda Kovača.

Bila je vneta častilka slovenskega jezika in književnosti, ki je v
slovenskem prostoru premalo znana. Zato je zbirka razprav Francosko o
Slovencih, slovensko o Francozih (Slovenska matica, 2018), ki jo je
uredila akademikinja ddr. Marija Stanonik, prevedla Jelka Kernev
Štrajn, z bibliografijo pa opremila Anka Sollner Perdih, nujen,
zaslužen poklon ne samo dr. Antonii Bernard, temveč tudi vsem
slovenskim predavateljem v tujini. To je najimenitnejši trenutek, da
si z gosti dr. Mojco Nidorfer-Šiškovič, vodjo programa Slovenščina na
tujih univerzah, prevajalko zbirke razprav mag. Jelko Kernev Štrajn,
ter osebnim prijateljem dr. Bernardove mag. Francem Verovnikom,
doktorjem medicine, zastavimo vprašanje, kako lahko odnos do
slovenskega jezika in književnosti v tujini spremenimo in še okrepimo.

četrtek, 22. november 2018, 15.00-16.00 Debatna kavarna, Cankarjev
dom: Zgodovinski roman med dejstvi in literarno fikcijo, pogovor o
knjigi Giulia Angionija, Toledski plameni; gosta: profesor Miran
Košuta, prevajalec Vasja Bratina

Giulio Angioni (1939–2017) s Sardinije je bil zelo cenjen italijanski
pisatelj, pesnik, esejist in kulturni antropolog. Napisal je dve
pesniški zbirki in sedemnajst romanov. Roman Toledski plameni je prvi
prevod kakega avtorjevega dela v slovenščino. Kritiki ga štejejo za
njegovo najboljše delo, saj je zanj prejel kar štiri pomembne
italijanske literarne nagrade. Glavni lik je resnična zgodovinska
osebnost - enainštiridesetletni Sigismondo Arquer, prvorojenec družine
sodnika iz Cagliarija in generalni tožilec Sardinskega kraljestva, ki
junija 1571 v celici inkvizicijskega zapora v Toledu čaka na smrt na
grmadi.

Ob izidu slovenskega prevoda Toledskih plamenov, ki ga je izdala
Slovenska matica, bosta prevajalec Vasja Bratina in Miran Košuta,
profesor slovenske književnosti na Oddelku za humanistične študije
Univerze v Trstu, spregovorila o dilemah prevajanja zgodovinskega
literarnega žanra ter razpetosti zgodovinskega romana med upoštevanjem
resničnih dejstev in domišljijsko svobodo avtorja. Zanimiv konec
Angionijevih Toledskih plamenov namreč ne sovpada povsem z
zgodovinskimi podatki o Sigismondu Arquerju, ki je imel z našim
Primožem Trubarjem tudi skupnega prijatelja, škofa Petra Pavla
Vergerija.

S prijaznimi pozdravi,
dr. Ignacija J. Fridl