[SlovLit] Prevajalski seminar slovenske književnosti v Mariboru -- Francosko o Slovencih in slovensko o Francozih

Miran Hladnik gmail miran.hladnik na gmail.com
Čet Avg 9 15:58:23 CEST 2018


From: "Društvo slovenskih književnih prevajalcev" <dskp na dskp-drustvo.si>
Date: Wed, 8 Aug 2018 18:10:27 +0200
Subject: 8. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti,
Maribor 14. 8. – 19. 8. 2018

Približuje se 8. mednarodni prevajalski seminar slovenske
književnosti, ki bo potekal od 14. do 19. avgusta 2018 v Mariboru v
organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev in Javne
agencije za knjigo Republike Slovenije. Gostitelj in soorganizator
letošnjega seminarja je Mladinski kulturni center Maribor, pri izvedbi
kot partnerji sodelujejo tudi: Zavod MARS Maribor, TA Don Travel in
Salon uporabnih umetnosti Maribor.

Mednarodni prevajalski seminar bo 12 izbranim uveljavljenim
prevajalkam in prevajalcem slovenske književnosti ponudil vpogled v
aktualno stanje slovenske sodobne književnosti in možnost sodelovanja
s slovenskimi avtorji, kritiki, založniki, predavatelji in tujimi
kolegi. Letošnji udeleženci so Dragana Bojanić Tijardović (Srbija),
Jelena Dedeić (Srbija), Māra Gredzena (Latvija), Marlena Gruda
(Poljska), Kateřina Honsová (Češka), Gabija Kiaušaitė (Litva), Mariana
Klymets (Ukrajina), Aleksandra Krasovets (Rusija), Inesa Kuryan
(Belorusija), Emese Rajsli (Madžarska), Žarko Milenić (BiH/Hrvaška) in
Agnieszka Żuchowska-Arent (Poljska).

 Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih
prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost
prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med
slovenskimi avtorji, prevajalci ter slovenskimi in tujimi založbami.

Prevajalski seminar je sestavljen iz dveh delov. Na vsakodnevni
dopoldanski prevajalski delavnici, ki bo potekala v prostorih MKC
Maribor, se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in
strokovnih vodij, dr. Nade Grošelj in dr. Đurđe Strsoglavec, ukvarjali
z izbranim odlomki iz romanov Doberdob Prežihovega Voranca, Igranje in
Prva dama Stanke Hrastelj ter Papir, kamen, škarje Toma Podstenška in
iz mladinskega dela Groznovilca in divja zima Jane Bauer. Cilj
delavnic je poglabljanje poznavanja avtorjevega dela in opusa ter
ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda
obravnavanega dela.

Drugi del seminarja sestavljajo predstavitve in predavanja slovenskih
strokovnjakov na temo sodobne slovenske književnosti, zgodovine,
filma, založništva in promocije slovenske literature. Letos bosta kot
predavatelja sodelovala Vinko Avsenak, prevajalec in strokovnjak za
prvo svetovno vojno, s predavanjem Prežihov Voranc na soški fronti in
Andrej Ilc, vodja uredništva za leposlovje pri Mladinski knjigi, s
predavanjem Slikanica ima besedo. Ob večerih bodo potekali literarni
večeri ter tematski kulturni program. Strokovni del programa je
namenjen udeležencem seminarja, večerni dogodki z gostovanji avtorjev
pa so namenjeni vsej zainteresirani javnosti. [...]

Več na http://dskp-drustvo.si/index.php/novice/objava/8.-mednarodni-prevajalski-seminar-slovenske-knjizevnosti


===

Od: Ignacija Fridl Jarc <urednistvo na slovenska-matica.si>
Datum: 09. avgust 2018 15:30
Zadeva: Slovenska matica - poletne knjižne novosti: Francosko o
Slovencih in slovensko o Francozih

[...] Antonia Bernard (roj. Antonija Grobelnik, Lovrenc na Pohorju *
7. 5. 1942, Slovenija – † 8. 10. 2010, Pariz, Francija) je bila
univerzitetna profesorica, slavistka, literarna zgodovinarka,
jezikoslovka, prevajalka in slovensko-francoska književnica. Po maturi
na klasični gimnaziji v Mariboru je leta 1961 odšla v Pariz, kjer je
že leta 1965 diplomirala iz francoske književnosti in ruščine na
Sorboni in si ustvarila družino. Nazadnje je bila zaposlena v Institut
National des Langues et Civilisations Orientales. Leta 1996 je v tej
ustanovi postala predstojnica katedre za slovenščino in bila od leta
2000 do upokojitve 2007 predstojnica celotnega Oddelka za Srednjo in
Vzhodno Evropo.

Objavljala je znanstvene in strokovne razprave ter članke v
francoščini, ruščini in slovenščini. Sodelovala je na številnih
evropskih slavističnih znanstvenih posvetovanjih. Posvetila se je
razvoju evropske slavistike in to svoje znanstveno delo okronala z nad
700 strani obsežno doktorsko disertacijo o Jerneju Kopitarju. V
francoščino je prevedla dela Borisa Pahorja, Draga Jančarja in Edvarda
Kovača. Posthumno sta v Sloveniji izšli dve njeni literarni zbirki:
Slovarček osirotelih besed (2014) ter dvojezična pesniška zbirka
Fleurs de douleur / Cvetje bolečine (2016).

Zbirka razprav in ocen Francosko o Slovencih in slovensko o Francozih
je pregled raziskovalnega dela slavistke Antonie Bernard. V prvem
razdelku (Zgodovina) so zbrani teksti, ki govorijo o slovenski
zgodovini – slovensko ozemlje vpenjajo v čas in prostor od turških
vpadov prek Ilirskih provinc do osamosvojitve. Odlikuje jih kritična
čuječnost ter velik smisel za skrajno občutljivo geopolitično, narodno
in mednarodno problematiko.

Drugi razdelek (Slavistika) prinaša razprave o slavistiki, ki je bila
osrednje področje avtoričinega dolgoletnega znanstvenega delovanja.
Avtorica prepričano zagovarja tezo, da se je v XIX. stoletju
nacionalna identiteta v večini slovanskih dežel Srednje Evrope
oblikovala na podlagi del tedanjih lingvistov in utemeljiteljev
slavistike (J. Dobrowskega, A. H. Vostokova in J. Kopitarja). Tretji
razdelek (Književnost) je posvečen razmišljanjem o slovenski
književnosti, zlasti njeni tradicionalni odgovornosti do naroda. V
okviru drugega dela, to je ocen in poročil, so zbrani avtoričini
kritični prikazi knjig različnih avtorjev, katerih tematika zadeva
zgodovino, slavistiko in književnost, to je vsa tri zgoraj omenjena
področja avtoričinega poglobljenega udejstvovanja, s katerimi je
bistveno prispevala k prepoznavnosti Slovenije in slovenske kulture,
ne le v Franciji, ampak tudi v svetu.  V knjigo sta poleg uredničine
uvodne besede vključeni tudi jedrnato, osebno obarvano besedilo o
avtoričinem življenju in delu ter obsežna bibliografija.

214 strani, trda vezava, uredila Marija Stanonik, prevod Jelka Kernev Štrajn.


Dodatne informacije o seznamu SlovLit