[SlovLit] Luiza Pesjak v Slovanki -- Slovenščina priseljenih učencev -- Hibridni žanri

Miran Hladnik gmail miran.hladnik na gmail.com
Sre Maj 16 11:48:03 CEST 2018


https://www.mklj.si/razstave/item/16680-luiza-pesjak#.WvqwgoCFOJA --
Luiza Pesjak (1828–1898) – slovenska pesnica, pisateljica,
dramatičarka in prevajalka. Razstava v Slovanski knjižnici, otvoritev
6. aprila 2018, zaključek 29. junija 2018.

"Ob 190-letnici rojstva in 120-letnici smrti posvečamo v Slovanski
knjižnici spomladansko knjižno razstavo slovenski pesnici,
pisateljici, dramatičarki in prevajalki, Ljubljančanki Luizi Pesjak.
Nadarjena hči Prešernovega prijatelja, odvetnika Blaža Crobatha, je
kot hči Slovenca in Poljakinje sprva rasla v domačem nemško-francosko
govorečem okolju, bila deležna dobre izobrazbe, nanjo je še posebno
vplival France Prešeren, ki jo je kot deklico poučeval na očetovem
domu. Ko se je leta 1864 priključila slovenskemu narodnemu gibanju, je
začela pisati tudi v slovenščini. [...]"

===

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Datum: 15. maj 2018 23:15
Zadeva: LK, 21.maj

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1153.
sestanek v ponedeljek, 21. maja 2018, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3.
nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo dr. Mihaela Knez, vodja
programa Slovenščina za otroke in mladostnike, Center za slovenščino
kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL. Tema
predavanja: Jezikovna zmožnost v slovenščini pri učencih priseljencih,
vključenih v drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje slovenskih
osnovnih šol. Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar

===

Od: Agata Tomažič <agata.tomazic na zrc-sazu.si>
Datum: 16. maj 2018 11:23
Zadeva: Priznanje Antona Ocvirka za najboljšo komparativistično
monografijo so dobili Hibridni žanri dr. Marka Juvana

Spoštovane, spoštovani! Slovensko društvo za primerjalno književnost
je včeraj v Mali dvorani ZRC SAZU na Novem trgu 4 drugič podelilo
priznanje Antona Ocvirka za najboljšo komparativistično monografijo
zadnjih dveh let. Tokrat je priznanje dobil Marko Juvan, predstojnik
Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, za
monografijo Hibridni žanri. Ob podelitvi je bil včeraj, 15. maja 2018,
tudi pogovor z avtorjem, ki ga je vodila Varja Balžalorsky Antić.

Za priznanje je bilo predlaganih dvanajst monografij, od katerih se
jih je v ožji izbor uvrstilo pet. Ocenjevala jih je komisija v
sestavi: Varja Balžalorsky Antić, Alenka Koron (predsednica) in Dejan
Kos. Komisija je izbirala med naslednjimi petimi deli: Marijan Dović,
Prešeren po Prešernu (LUD Literatura, 2017), Andraž Jež, Stanko Vraz
in nacionalizem (Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016), Marko Juvan, Hibridni
žanri (LUD Literatura, 2017), Alen Širca, Slovenska baročna literatura
v evropskem kontekstu (KUD Logos, 2016), Alojzija Zupan Sosič, Teorija
pripovedi (Litera, 2017).

Utemeljitev: V monografiji Hibridni žanri Marko Juvan razvija koncept
hibridnosti, ki ga je Bahtin v svoji teoriji romana iz naravoslovne
teorije vrst ter jezikoslovja prenesel v literarno poetiko in teorijo
kulture; uporablja ga tako pri vzpostavitvi predmetnega področja,
torej obravnavi žanrov modernega evropskega pisanja, v katerih se
literatura temeljno prepleta z diskurzi mišljenja in izkušnje, kot
tudi kot svoj osrednji metodološki angažma. Ko se osredotoča na
metapoezijo, esej in avtobiografijo ter loteva romantičnih in
modernističnih literarnih besedil, ki ustvarjajo vtis, kot da bi bili
ustvarjeni onkraj mišljenja, avtor suvereno obvladuje vso
mnogoplastnost literarnovednega diskurza. V svojih
literarnozgodovinskih in teoretičnih premišljevanjih poznavalsko
prepleta deskriptivne pristope s hermenevtičnimi tako, da v svojem
součinkovanju oboji izpričujejo visoko stopnjo samorefleksivnosti in
hkrati pretanjen občutek za singularnost obravnavanih del. Po tej poti
monografija ohranja stik s pomensko odprtostjo literarnega jezika, ne
da bi žrtvovala verodostojnost literarnovednih sintez. Optika
hibridnosti pa izostri zavest tako o literarnih univerzalijah kot tudi
o partikularnih, zgodovinskih in nacionalnih posebnostih obravnavanih
pojavov. Zaradi svojih odličnih lastnosti si monografija zasluži
pozornost najširše, ne le strokovne javnosti, k čemur naj bi po svoje
prispevalo tudi priznanje Antona Ocvirka.

Posnetek pogovora o Hibridnih žanrih, ki je potekal septembra lani v
Azilu, si lahko ogledate na tej povezavi:
https://www.youtube.com/watch?v=Rdpc_AhneEk


Dodatne informacije o seznamu SlovLit