[SlovLit] Obredno gledališče -- Tipični roman -- Literatura in politika

[Miran Hladnik gmail]

From: "Slovenski gledališki inštitut" <mihael.cepeljnik na slogi.si>
Date: Tue, 27 Feb 2018 15:13:14 +0100
Subject: Vabilo. Predstavitev nove publikacije: Obredno gledališče
avtorice Romane Ercegović (torek, 6. 3. ob 18. uri v SLOGI)

Slovenski gledališki inštitut Vas vljudno vabi na predstavitev nove
publikacije Obredno gledališče: Od misterijev matriarhalne Evrope do
obujanja svetosti v gledališču našega časa avtorice Romane Ercegović,
ki bo v torek, 6. marca 2018, ob 18. uri  v dvorani Slovenskega
gledališkega inštituta  (1. nadstropje, Mestni trg 17, Ljubljana).

Dr. Romana Ercegović (1972, Ptuj) se je po končanem diplomskem študiju
dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo
(1998) odločila za samostojno ustvarjalno pot. Leta 2000 je ustanovila
Studio za raziskovanje obrednih oblik gledališča ter se posvetila
preučevanju starodavnih kultur sveta in odkrivanju novih možnosti
gledališke umetnosti. Samostojne avtorske stvaritve je predstavila
doma in v tujini. Ob umetniškem raziskovanju svoje zanimanje tudi
znanstveno usmerja k področju obrednega gledališča. Leta 2004 je
končala magistrski študij na Lesley University v Cambridgeu, Združene
države Amerike, doktorat znanosti na področju dramaturgije pa je
pridobila na Univerzi v Ljubljani leta 2013 (mentor doc. dr. Blaž
Lukan). Njena novoizdana knjiga je predelava doktorske disertacije
Sodobno obredno gledališče: grški misteriji in njihov vpliv na
revitalizacijo obrednosti v gledališču 20. in 21. stoletja. [...]
Knjigo bosta predstavili avtorica Romana Ercegović in urednica Ana
Perne.

Obenem Vas lepo vabimo, da si rezervirate čas tudi za predstavitvi še
dveh novih publikacij: Franci Križaj: v varnem pristanu ustvarjalnega
nemira avtorice Mojce Kreft, ki bo v četrtek, 15. marca ob 18. uri,
in Aplavz tržaškemu gledališkemu ansamblu iz let 1945–1965 avtorice
Bogomile Kravos in izdajatelja Založništvo tržaškega tiska –
Editoriale stampa triestina, ki bo v ponedeljek, 12. marca ob 16. uri.
Predstavitvi bosta v dvorani Slovenskega gledališkega inštituta.

===

https://docs.google.com/presentation/d/1NzB1CdrhiF4lZ96IaSu-uBr7AQSaLR5Ijkp3oJdV7eQ/edit#slide=id.p
-- prosojnice za današnje predavanje Marka Algeeja-Hewitta in  Erika
Frednerja 7 Types of Typicality (Sedem tipov tipičnosti) v
stanfordskem literarnem laboratoriju: "Ali literarna kritika ve,
kakšen je tipični roman? Kritiki se rutinsko osredotočajo na trenutke,
ko roman odstopa od naših pričakovanj glede forme, ki jih razvijemo ob
branju, pisanju in diskusiji o romanih. Intuitivno lahko zavrnemo
idejo o kakršni koli romaneskni tipičnosti (vsak roman je v nekem
pogledu drugačen od drugih), vendar se paradoksalno zanašamo na
koncept tipičnega romana kot načina za razumevanje drugih tovrstnih
del." -- mh

===

From: "Andrej Hočevar via Ludlit-mediji" <ludlit-mediji na mail.ljudmila.org>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 27 Feb 2018 10:32:10 +0100
Subject: Sveženj političnih argumentov – Literatura 319-320

Prva številka jubilejnega XXX. letnika tiskane revije prinaša blok
refleksije razmerja med literaturo in politikami. Kot je bilo v rečeno
v povabilu: "Če se je Literatura ob svojih začetkih in skozi
devetdeseta leta prejšnjega stoletja profilirala v glavnem skozi odpor
do ukvarjanja z nacionalno-političnimi temami (in s politiko nasploh)
ter se vračala k literaturi sami (ki se je redko politično
pozicionirala), se v zadnjem času zdi, da so se stvari spremenile do
te mere, da je to pozicioniranje za mlajšo generacijo nujno. Kako se
torej vsebina nekega političnega naboja manifestira v praksi (formi in
vsebini) literarnega dela in kje iskati njeno relevantnost? V času, ko
imamo literaturo na prostem trgu (vsebin in oblik) in od nje
pričakujemo angažiranje v kontekstu sodobnih umetniških estetik, pa
tudi aktualnih vsebin, vse bolj pa tudi dejanskih politik, čeprav ni
rečeno, da se to ne izključuje."

Marko Juvan v besedilu Literatura kot politika široko uvede temo in jo
postavi na naš teren, bistveni preobrat pa locira v čas
študentsko-delavskih protestov leta 1968 in Pirjevčeve kritike
»prešernovske strukture«, ko je nacionalno v literaturi zamenjalo
svetovljansko. [...]